Speculum

[1r][Column: a]V ime Božje i Děvi Marije.
Amen. 1445. měseca m-
aja na 19. dan. Ja žakan
Luka počeh pisati
sije kńigi popu Grgu-
ru va Vrbnici ke se kńige
zovu Zrcalo.
Bog sidi na svojem pre-
stoli. Počeńu se kńi-
gi ke se zovu Zrcalo člověčas-
kogo spasenja, v kih pravi
padenje člověčasko. I v stanj-
e k spasenju i va to zrcalo,
ki ravno gleda očima, mo
re viditi zač Stvo-
riteļ vsih riči rač-
il jest člověka učiniti i tko
je more poznati. Kako je člověk dja-
valsku lukavostju prehińen
i pak kako je skozi utrpenje B-
ožje k milosti vraćen.

Lucifer biše se dvi-
gal proti Bogu, svojemu

---

[Column: b]Stvoriteļu. I zato v magn-
ovenji oka s visoti neb-
eske do propasti paklene
svržen je. I zato Bog račil
je rod člověčaski stvoriti d-
a bi naplnil Lucifero-
vo spadenje i š ńega
anjeli. I zato djaval člověku za -
videć i jega nenavidil
i nudil ga je da bi prest -
upil zapověd Božju. I podobstvo
kačke djaval k sebi je bil i-
zbral jere kačka v ono vri-
me žensku glavu je imela
i vzdvignuta jest hodi-
la. I va tu kačku buduć djaval
všal i va kačkem obr-
azsupplied[u] lastivu rič k že-
ni jest progovoril na iskušenje
k ženi zač jest mańe nere muž
tvrda. I iskusila jest takoje
i Adama tvrdoga i modro-
ga muža žena jego. Na pris-
tupil jest bil k ženi ka -[1v][Column: a]da je sama bez muža b-
ila zač ju je brže dja -
val prelastil nere
pri muži. Takoje tada
djaval prelastil
Eugu, našu mater
privajajući na vas r-
od člověčaski težku sem-
rt. Znamenati nam
jest da muž stvoren jest
v Damasci velikom
i od Boga jest v raj rask-
ošni prinesen.

St-
vorenje Adama i Euge
supplied[A]lě žena v raj jest s-
tvorena ot rebra mu-
žaskago kada je spal.
Bog ju je zvlašće počtil b-
il da ju je v raskošnom
mesti stvoril. Ni ju je
učinil kako muža ot il-
a zemaļskoga, na iz re-
bra čistoga muža A-
dama ž ńega tela. Nije

---

[Column: b]učińena z noge da bi
ńu muž ne vzgrdal.
Ani z glave da bi nasupplied[d]
mužem ne gospodovala,
na stvorena je z boka m-
alžena svoga i da-
na je mužu za manželku
i za tovarišicu k boku pr-
ijedinanu. I da bi bila
v časti sebe dane i ti-
ho prebivala, ne bi nijed-
ne nuje ot muža imela
ni trpela. Na da je d-
javlu verujuć i Bogu s-
e vravnati jest hotela
i zato je zaslužil-
a da ju muž kašti-
ga i smućuje. Jere je žena
verovala djavlu al-
ě ne muž, da muž je
stvoril povolstvo ženi,
ako si i nerad. J-
ere žena nastojaše mu -
žu da bi š ńu ot onoga pl -[2r][Column: a]oda jil, a on ju tol-
iko ļubļaše da ga je
za voļu ńe jil da
bi je ne smutil. A Sol-
omun za ļubav žensku
je se idolom klańal
a dobro videći da ni-
su idoli bogi. Jakože A-
dam za ļubav žensku
jest jil, a dobro videć-
i da ne more Bogu ravan bi-
ti. Tagda je veće žena
nere muž sagrěšila
da je mnela biti ravn-
a Bogu. Inni grih vel-
iki jošće jest nad to priči-
nila da je muža z g-
rišenju krhosti prinu-
dila. Ako si v Bibl-
iji otkriveno pismo ot to-
ga ne nahaja, ali je is-
to da je muža k tom-
u priklańala. O, muži,
znamenaj kakova jest

---

[Column: b]miloća ženska! Čuv-
aj se žene krhke i ne pre-
lašćen budeš! Pogle-
daj na Adama, Bogom stv -
orenago, i na premoćnoga S-
amsona ili na David-
a muža po voļi Božjej su-
ći premudroga Solo-
muna.

O otrovanji A-
dama ot Euge
A da je take i toli-
ke ļudi prelast-
ila hitrost žen-
ska a kak i pak ti muž-
i ne buduć taki ni
toliki i pred ženu
hoćeš biti bespeča-
lan? Muža Adama ko-
ga djaval ni smel isku-
šati, tog je žena ot d-
javla moćnějša smel-
a prelastiti. Djav-
al je ženu prelasti-
l, a žena muža i vas [2v][Column: a]odulak ńega jest
semrti poddala. Da bi bil
člověk v Božjem ukazanji s-
tal, ne bi bil nigdare
semrti ni muke okusil
i nijedne bi mlednost-
i ne trpel ani usta-
vanja. Nijedne bi nemoći
ne trpel ani bi nigda-
re usahal, bez lakanja,
bez bolězni i bez t-
uhlosti bil bi noše-
n, bez plača, bez te-
žke muke bil bi rojen.
Ne bi bil poznal c-
vilenja ani koga smu-
ćevanja, ani bi ke sramo-
te trpel, ani nijed-
noga posramļenja.

Prelašćenje Jeužino
Uši bi ńega nigdar ne
oglahlě i zubi ne-
gdar oskomin ne trpe-
li. Oči bi ne potamńeli

---

[Column: b]a noge bi ne šebetale a-
ni riba bi je mogla pot-
opiti ani studen n-
aškoditi. Ani ogań ni s-
lnce bi je moglo spal-
iti. A nijedan zvir ani
ptica mogla bi mu pakos-
titi, ni vetar ni aje-
r ga smutiti i nigda-
r se ļudi meju sobu ne bi
srdili, da kako bratja
bi se meju sobu vazda
ļubili.

Prestupļe-
nje naših starijih
supplied[B]ilo bi poddano č-
lověku zemaļsko stvorenje,
vazda bi v radost-
i živ bil beza v-
sake skrbi. Ali bil b-
i se Bogu, svojemu stvori-
tsupplied[e]ļu, vzļubil i bil b-
i ga Bog s telom i z d-
ušu v nebesa vzel.
Ne smi toga nijedan člověk [3r][Column: a] smislom doseći z-
ač je Bog člověka stvoril, a
videći da ima pas-
ti. Žač li je anjeli ho-
tel stvoriti, kih je p-
adenje prija videl?
A zač je srdce kraļa pa-
raona hotel zatvor-
iti, a srce Marije Mand-
alěni k pokajanju hote-
l obmekčiti? A zač
Petru, koga je trikrat
zatajil, skrušenje mu
dal a Ijudi v ńega g-
rěsě zupvati pripu-
stil? Zač jednomu lotru
vdahnul mil-
ost ka obraćenju, a ńe-
ga tovarišu takoje
milosti ni marel da-
ti? Zač jednoga grě-
šnika pritegne k sebi
a drugoga ne pritegn-
e? I nijedan kako godje mud -

---

[Column: b]ar ne smi toga smi-
slom doseći, zač t-
a dela Božja i ńim ra-
vni člověčkoj mudrost-
i jesu skriti? Tu rič
sveti Paval na kratc-
i raspravļa reki: Koga
Bog hoće za pakli i nad
kim rači, smiluje se.

supplied[V] prvi rěči sli-
šasmo kako je Bog člově-
ka počtil, potom
slišimo kako je člověk sam s-
e razširil. Člověk gda
je v časti bil, ni ra-
zumel, i van izvrž-
en jest, da se je proti Bogu,-
svojemu stvoriteļu, vz-
dvigal. Izvržen jest i-
z raja raskošnago va t-
a udol pagubu
i ubožastvo. Lagļe
jest miril sebi danu[3v][Column: a]milost, a zdě je naša-
l uninije i
bolězan . I-
zašal je iz raja, mest-
a radostnoga i rasko-
šnoga, i všal je v mesto
bolěznivo i protivanstva plno.

Jure A-
dam kopa
Šal jest v svět la-
stivi i falsiv-
i, ki mnogo dobra obļu-
bļuje a va vsem laž-
e. Zač obļubļuje člověku
život dlgi da-
ti, alě kada semr-
t pride, ne more li c-
vilenja prodlžiti?-
Obećuje telu dlgo
zdravje, a privaja
duši i telu věčnu
semrt i nemoć. Obeć-
uje mnogo blaga, ali
na skončanje daje ist-
lěnje i semrt. Pak a-

---

[Column: b]ko li daje člověku nikada-
blago, ali li je vse
netrpelivo i ješutno
zač člověčaskago života n-
e more prodlžiti ani ot s-
emrtne nemoći obrani-
ti. V posļědnu po-
trěbu nijedne pomo-
ći ne more dati člověku,
ali jedva ako da li
jedno prostiralo. Za-
to tada ta svět vi-
di se biti žlkak kako-
bazg, koga cvet jest-
krasni, ali plod jest ž-
lkak. Takoje vidi se
člověku krasna raskoš b-
iti alě plod ń-
ega jest věčna pogibe-
ļ. Sa svět takimi u-
rdinali ili svě-
tniki podobno je prira-
vnal skozi koga
je Isushrst pogubļenjem [4r][Column: a]lastivo poražen. Ta-
koje znamenje svět daje
djavlom kako Ijuda da-
l Isushrstovim neprijateļ-
om reki: Koga ja poļubim
ili lobžem, to rekuć
dadu jemu ļudi i bla-
go i ta jest, držite ga v-
ěčno mučeć. I vidi jest-
isto da blago ni va-
zda dano k pogibeļi,
da mnogim prospěšno
jest k věčnomu spasenju. Z-
ač Danijel prorok rekal
jest kraļu Navhodonosoru,
davaje jemu spasiteļ-
ni put: Grěhi tvoje-
almužnami vikupi-
š. Zač vědě Bog mo-
ćnih ne otlučuje ot sebe je-
re je sam bogat i moć-
an, a uživa li kto-
vrěmennih rěči. Kako je T-
obija rekal, svoga s -

---

[Column: b]ina uče: Budeš li m-
nogo imiti, obilnije da-
j, ako li malo, a i tog-
a rad udili. Bogat-
anstvije něst pogi-
beļ člověku, alě jest pogi-
beļ jego ļubļenje; ani
trpenja skvrne člověka, al-
ě nečisto ih uživa-
nje skvrne. Ani takoje j-
ego svite griše ili s-
rce budi Bogu dano, v-
saki mora oděven bi-
ti bez griha po ńe-
ga stavu. Koga je Bog i-
zbral da je kraļ, ne
pristoji jemu vrětić-
e ili svite kako [sic!] korazomkozarom
ili pastirom. Ako ga je Bog s-
jedinal selakom ki s-
e fatigaju na
selěh, ne pristoji im nositi
samim nositi li ca-
ndat. Zato vsaki [4v][Column: a] ima uživati tih rič-
i ke ńemu pristoje. Da li
varuj se vsaki prilež-
no da bi v prelišnost-
i ne zabludil? Zač
va vsakoj riči vazda
podobni običaj ima bit-
i držan, a prelišnost-
i se va vsakoj riči prile-
žno se varovati. Svět
sa ki nas predati že-
lije vrimenńe rěči nam
dajući, premoći ga imamo
podobni običaj toga
se nepokoja obarovat-
i.

Euga porodi, sa ot-
roci svojmi sědi i dela
supplied[Člově]k bi ot sega světa nije-
dne protivnosti ne tr-
pel da bi bil v ra-
skošnom raji ostal.
V raji bi bil člověka preza
vsake težkoće, a ovdi
jedva prebude jednu uru
prez smućenja. Da ga l-
aka ńega oči neprijateļ
i da ga misli prelast-
iti ńega falsivi pri-
jateļ. Na vrěme mu

---

[Column: b]težkoću teškoć dela
najmańa muha ili ko-
mar, porazi ga najma-
ńi črv ili blha. A to
za prestupļenje ńega
da ot vsega stvorenja
i ot vse tvari ima biti
jemu teškoća, zač pro-
ti svomu Stvorite-
ļu biše se vzdvigal.
Zemļa ga bode trnjem
i gložjem, goveda zemaļska
deru ga zubi i rogi, vo-
da ga požira i more i vl-
ni pokrivaju tvari mors-
kije kosu. Ribe stoje proti
ńim grizenjem i bojem. Aje-
r ga nadahne pakostju
i nezdravem. Ptice aers-
ke ruše ga kļunom i nohti
deruć. Ogań proměni tel-
o jego i kosti jego va popel,
dim ogńeni privede na j-
ego oči povlaku. V raji ne bi
bil člověk jedan drugomu nepr-
ijateļ, ali ovdi meju
mnogimi jedva najdeš
jednoga pravoga prijat-
eļa najdeš. Zač do -[5r][Column: a]klě člověk ima bogatastvo
i čast, viditi mu je da
ima mnogo prijateļ i prija-
zni. Da paki tude kako po-
čne prijateļskije pomoći
potribovati, jedva ako j-
ednoga pravoga prijateļa
iza vsih najde. Pravi
prijateļ bude poznan
v vrime potribe, komu ni t-
ežko i rane trpěti i po-
tikanje protivno, kto se-
be i svoga blaga za pri-
jateļa dati ne stidi
se, da ima pravu ļubav
k prijateļu. Na da milos-
tivi Bog veću je ļubav i-
mel, ki je sebe i svoje bl-
ago za svoje
neprijateļi, takoje i za nas semrti
poddal. Zač mi bil-
i neprijateļi Božji i z-
ato smo bili k věčnoj
pogibeļi i muki bili
prisujensupplied[i], na skozi jego mi-
losrdje jesmo milosr-
dno oslobojeni. Zač smo
imeli i morali vsi v
paklenu tamnicu vn-

---

[Column: b]iti, ot ke nismo mogli jedandrugomu pomoći ni va-
n zneti biti doklě
ni Otac milostivi i Bog v-
sega utěšenja milostsupplied[i]-
vo pogledal na st-
av našega pogubļe-
nja.

Korabaļ Noje na potopě
Tomu na znamenje d-
a se jemu ļubilo u-
likovu kitu zname-
nje dati, ku ka korabļu
golub zavrženu i v
kļunu nesiše da mil-
osrdje Božje buduće je
ka zavrženim v pakle-
nih tamnicah pred-
hojaše. Jere milosrdje
to ne toliko li tim
jest pristojalo ki su v ko-
rabļi bili, na i
vsemu světu znamenje spasen-
ja jest na uliki dano. A to
je tako ukazoval Bog
po mnogom sjedinanji kako
jest dokazano ili
javļeno va Svetih pisměh. O, do-
brotivi Isushrste, nauči n-
as i Svetim pismom i d -[5v][Column: a]a bismo tvoju ļubav ku i-
maš k nam srazumeli i
naučilsupplied[i] se!

Ako običaj našega double writingi
iskupļenja vid-
iti žejemo, najprvo o v-
zvěstovanji Děvi Ma-
rije počnimo. Kada je im-
ela priti Hrstova tele-
snost, potriba je bil-
a, da bi bilo predaš-
lo matere jego rojenje.
Da bi snažnije i světl-
ije moglo srazumeno b-
iti, jedne pověsti
ili priče posluhom:
Člověk nikak ishojaše ot Jerusalema
v grad Jerih, va pu-
stińu prišad i prigo-
da mu se priti meju ra-
zbojnje , a oni ga svlko-
še i rane na ńem učin-
iše i za mrtva ga ost-
aviše i tja od ńega id-
oše. Tada prišad na
dan jedan prvad i paki -

---

[Column: b]žakan putem greduć i
mimo su ńega šli
zač ńega ran iscělivati n-
isu mogli tada. Nikak S-
amaranin k ńemu se prib-
liživ i milosrdje š
ńim stvorih tre ńega
rane iscělih. A da b-
i ne bil ta Samaranin
prišal, ne bi bil nigd-
are rańeni ozdravļen.
Va toj pověsti n-
arod člověčaski, člověk znamena
se, ki iz raja raskošnago va
tu pustińu jest izvr-
žen, ki je svlčen oda
vsega dobra i mil-
ostju sebi od Boga dan-
u i rańen jest ranu věčn-
u semrtju, ki mnogo vr-
ime za mrtva ležaše,
zač je bil na duši u-
supplied[m]rl ako si va teli živ.
Biše koga ni prvad ni ž-
akan ozdraviti ni mo-
gal, to rekuć da bi o-
ni obrězovanjem, ani po-
koru člověka do ńega vlas-
ti ga vratiti, nere [6r][Column: a]kada se je nikak Samarani-
n k ńemu približil i ra-
ne ńega milostivo iscě-
lil. Samaranin se stra-
ž viklada skozi kog-
a se naš Isushrst znamenava.
I da bi ta straž na ta-
svět ne prišal, nigdare
bi člověk ka věčnomu životu
ne prišal. Slavu i bla-
godět Gospodinu našemu I-
sushrstu, ki prišal na ta s-
vět da bi ozdravil ta-
kmo supplied[m]rtvoga toga. I za-
to kada sin na ta svět
mišļaše priti, Děvu,
s ke bi se rodil, preje po
slati napravil biš-
e. Tagda posla anjel-
a da bi začetje jeje A-
himu vzvěstil i
posvěćenje jeje v materin-
i utrobi i imenem ju na-
kup oběma vzvěsto-
val. To je Preblažena
Děva Marija, skozi ku je
tomu rańenomu dano
likarstvo milosti-
vo, ku je takoje Bog v supplied[m]nogo-

---

[Column: b]m sjedinanji prija ukaz-
al i proročaskimi usti m-
nogo krat vzvěstoval.

Videnje kraļa Astajer
Kraļ Astajeja jest čud-
no videnje vid-
el da z ust bi ńega
hćere biše drivo kra-
sno izraslo s lěto-
raslami i listem pr-
eizbornim se razš-
irivše i plod stvori-
vši i vse kraļev-
stvo ńega zasěnila.
I bě jemu povědeno
kakov bi viklad imel
o to videnje. I povid-
a mu da se ima ot ńega h-
ćere kraļ roditi v-
elik. I tako potom h-
ći rodi Cira, kraļa
velikoga, ko je sini iz-
dravlskije ot svedouble writingsve-
zanja svezanija babilonskago
sprostil. To je tog-
a videnja popisano
znamenje. Ali jest ino-
duhovno ńega znamenje:
Astaju kraļu bilo se je-
[6v][Column: a]pokazalo da ima ńega
hći kraļa poroditi.
A o Ahimu vzvěsti-
va da ima hći ńeg-
a ^Hrsta roditi i nos-
iti. Cir kraļ jest ispros-
til židove iz veza-
nja babilonskago, a kr-
aļ Isushrst jest prostil
vas rod člověčaski ot svez-
anja djavalskoga. Hć-
i kraļa Astajeja jest z-
namenala tu, ka je iz-
nesla semu světu stl-
p drěva pravi i mi-
lostivi. O blažena bu-
di ti, ot najvišńega kra-
ļa hći, cvete beli i n-
ada vse žile cvet!
I blažena budi tvoga po-
četja vzvěstovanje s-
kozi ko je imelo biti na-
šega svezanja razv-
ezanje! Blažen budi Bog
Otac, ki te je k nam poslal!
Blažen budi Sin, ki te je
va mater poželil!
Blažen budi Sveti Duh,-
ki te je va utrobi matere -

---

[Column: b]posvetil! Budi blažen n-
akup otac i mati, ki su t-
e na ta svět porodili!

Ograda zatvorena
O toj preblaženoj hće-
ri tako Solomun pre-
pivaše da v utrobi
matere svojeje posv-
ećena jest imela biti jere
ju ogradu zatvorenu
va pěsněh imenovaše
i k studencu znamen-
ja i zapečaćenom ju je pri-
podobil. Kada ju je ma-
ti va utrobi nosila,
tada Duh Sveti osve-
ćenje je jej vlijal i pe-
čatsupplied[i] od Svete Trojice
ju je zaznamenal da ju ni-
gdare nijedno poskvrn-
enje ni došlo. O Marije,
ti jesi istinna ogra-
da vsih raskoši
i studenac neprečrp-
ni žejnih duš! Sveti ju Du-
h takoje nam ukazo-
vaše, da je nam potribna,
kada ju skozi usta B-
alamova sļubovaše. [7r][Column: a]Sļubļevaše supplied[pridružiti] ju tako da
vzide zvezda ot Jakov-
a skozi ku se znamena-
vaše Marija, buduća s-
hrana Božja.

Bala-
m ide na oslici
supplied[B]alam na plk izrael-
ski prokletav polož-
iti mišļaše a Duh Svet-
i surplusv prokletě mišļaše
v blagoslovenje mišļaše, uka-
zovaše da naše prokle-
tje v blagoslovenje imelo se obra-
titi. A to je bilo sko-
zi jednu děvicu ka se
znamenavaše po světloj
zvezdi. A to jest Preblažena
Děva Marija, ka je prava mo-
rska zvezda utapa-
jućih va vodě i silna po-
moćnica. I bez te zvezde
nismo mogli toga vruć-
ega mora preiti ani kud-
a k nebeskomu kraju do-
jti.

Zvezda ot Jakova
Zato je Bog tu Děvu
skozi zvezdu z-
namenal da nas
k nebeskomu kraju pripe -

---

[Column: b]ļati hoteć. Zahval-
imo Gospodinu da nam je dal
tu morsku zvezdu, v ko-
j preiti imamo velike
vlni i fortunu. To jest ne-
stavućina toga
světa. O grěšniče, kako godě s-
i mnogo zgrěšil li, ne
zupvaj, tre tu blaženu z-
vezdu pogledaj oči-
ma srdačnima. V nevoļ-
ah i va skrběh i v po-
tribah na ńu poziraj,
ona te opravi, ona te ob-
rati, ona te dovede.
V istinu je na tu zve-
zdu Teofil vzgl-
edal i ona ga je v is-
tinu ka brodu spasenja
pripeļala. O dobri Isus-
hrste, daj nam na tu z-
vezdu tako pogled-
ati da bismo zasluž-
ili ot vsih nejistot-
osvobojeni bili!

V prvom razdělu sl-
išali smo o vzvěs-
tovanji Blažene Děve, [7v][Column: a]a jure slišimo o ńe rojen-
ji. Rod Marijin imel je i-
ziti is korena Jeisěov-
a, otca Davida, o kom Isai-
ja po Svetom Dusi jest krasno
prorokoval tako reki: I-
zide prut is korene Je-
isěova i cvet. Pru-
t is korene Jeisěova
na kom sedmera mil-
osti damaged [Duha] Svetago otpo-
čine. Ta prut jest Mari-
ja, učińena nebesku rosu,
ka je dala nam Hrsta, preu-
těšenoga cveta.
V kom cvetu nahajamo
sedmero likarstvo
dobro skozi ki se z-
namenava 7 dari
Duha Svetago. I zato s-
e nahaja va tom cvet-
u dotaknutje, obo-
nanje i plod, kolur, l-
istje, mezganji, okuš-
enji. I ta sedmera rič
jest likarija betežno-
j duši proti se-
dmim glavnim s-
emrtnim grěhom.

---

[Column: b]
Kapitul Dotaknutjem toga c-
veta člověk odluče-
n bude ot užasa ohol-
osti i darom straha
Božja ka poznanju svo-
jego Stvoriteļa poni-
zi se. Zač gdo se v-
spomene kako je dotaknul
Lucifer zavnesenji
oholosti, pokori se i bu-
de imiti strah Bož-
ji nad sobu. Jere kada Bog
ot Luciferovih anejel
ni hotel oholosti tr-
pěti, i zato mnogo ma-
ńe ohologa člověka hoće pri
sebi imiti. Jere oni jes-
u imeli mnoge vel-
ike Božje milosti, ki-
mi su se mogli nikako v-
zveličati. A ča sm-
rdeći člověk ima čim bi s-
e mogal povišiti?

Kapitul
Vońa toga cvet-
a v tvrdost srdca b-
ude obmekčena i dar-
om milosrdja ka ža-
lovanju smućenih
razširi se. Zavid-[8r][Column: a]livi se na nijednoga ne-
voļnoga ni smućenoga
ne sažaluje ni smiluje.
Kako je tada prijal vońu t-
im prikladom svoga
Spasiteļa, ki milosti-
vo milosupplied[s]rdujući jest nasupplied[d] v-
simi nevoļnimi po v-
sa vrimena. Jere s priklad-
om našega Gospodina Isushrsta, ki-
se s plačućimi i smilo-
srduje se nad trpećim-
i, tako na duši kako na těli.

Kapitul
Ploda toga cve-
ta neslatkost bi-
va zapujena i darom
umjenja i s ļudmi priklad-
nije bude člověk naučen.
Zač zlobivi ne imaju
ni jednoga milostivo-
ga razaznanja, a zato
i ne umi dobroga i prikla-
dne općini s ļudi. Ali
dar umjenja jest pokorni
i tihi i uči dobro ra-
zbirati i općiti s ļu-
di protivnimi. I tad-
a gdo toga cveta p-
lod, to rekuć Hrstovih -

---

[Column: b]del hoće naslěditi,
timi deli nauči se-
s ļudi podobno općiti.

Kapitul
Kolurom toga cv-
eta dna leno-
sti i težkoće
k Božjej službi biva ot-
agnana i darom sil-
i ka trpenju kakomu člověk bu-
de pokrěpļen. Zač n-
ijedne ne trpi muke ani
se sramuje nefatig-
anjem i gdo obazri tog-
a cveta kolur, to re-
kuć propetago kolur,
po navadi slona ki ka-
da uzri krv, tada je
moćněj ka boju. I mnogo ve-
će člověk kada uzri krv
Hrstovu, ka muci jest silněj.
Zač gdo nabožno pog-
leda na kolur krvi
rože toga cveta,
veselo se rije i
trpi va vsako vrime.

Kapitul
Listjem toga
cveta nava-
dna nemoć lakomst-
vo biva otagnana. [8v][Column: a]I skozi dar dobroga svět-
a želenje pinez biva
otagnano. Listje to-
ga cveta jesu slova
Isushrstova i ńega učenje, kim-
i svěća zgrditi č-
astnimi i vrěmennimi
rěči za nebeske. I gdo
koli priležno znamena
to učenje, obdržati
ta ima v sebi Svetago
Duha světa dobroga. I t-
akov člověk ne mari sprav-
ļati vrěmennih rěči,
nada i toga ča ima go
tov potribnim ot-
davati.

Kapitul
Mezganje toga cve-
ta jest naplńenje lako-
te i mezganjem biva ot-
rinuta i darom razu-
ma smisla po-
znanje biva oboštreno.
Zač mezganje ima kolur z-
elen, kim zrak očišću-
je i dar razuma smi-
sal k poznanju nebes-
kih i rěči osvěšćuje. L-
akotni ne poznava ne-

---

[Column: b]beskih rěči razvi zemaļ-
ske. Ali dar razuma u-
či po zemaļskih ričeh-
poznati nebeske. Kako pravo
vidimo čisto slnce i
raskošni cvet tako po-
znavamo čistoga i raz-
košnoga Stvsupplied[o]riteļa.

Kapitul
supplied[O]kušenjem toga cve-
ta razkoš ļubodějs-
tva ožlkčuje i v daru m-
udrosti, to rekuć mud-
rago umjenja duše krasi se.-
Zač kada okusi člověk Duh-
a Svetago mudrosti ili sl-
atkosti, tada vse t-
elesne razkoši bude
imel va veliku mrskos-
t. Kako diju ni vonna pić-
a [sic!] dlesnomtělesnom po okušenji
meda, takoje po okušenj-
i Duha Svetago ni vonna v-
saka razkoš telesna.
O, kako je množastva slat-
kosti tvojeje, Gospodi, ku jesi z-
ahranil vsim vernim
bojećim se tebe! Zato po-
kazana jest na prutu Ejs-
ěovi s koga izašla jest -[9r][Column: a]Marija. Alě kako jest cvetom
videna, ukazano na vr-
atěh zatvorenih.

Vrata zatvorena
supplied[Z]atvorena vrata jest E-
zekiel v duhu vide-
l, ka nigdar nisu imel-
a biti otvorena. Zač
sam skozi ta vrata
imel je iti, i va tom se je po-
kazal običaj čudno-
ga porojenja. Ali razu-
mijte tomu ki godi more
da ni tako rojen Isushrst kako
se rodimo. Zač to ni
čudo da su otvorena
skozi ke mi shajamo, a-
lě čudo jest skozi zatvo-
rena vrata projti.

Hram Solomunov
supplied[S]olomun takoje biš-
e Gospodinu hram udel-
al, v kom je duhovne riči
ili věći blažene Děve biš-
e znamenal. Hram So-
lomunov jest imel tr-
i voļe ili vrhe sko-
zi ke se znamenava n
na Mariji tri korune. Pr-

---

[Column: b]va je děvska zač ona jest
děvstvo prva obļubil-
a. Druga jest mučeni-
časkaja zač jest mučeni-
ca na duši bila. Tret-
u krunu imela je učite-
ļsku i učeničasku i a-
postolsku. Hram biše ud-
elan od mramora belog-
a i ukrašen vnutri z-
latom čistim. I Ma-
rija biše bela belo-
stju veliku čisto-
tu i ukrašena vnu-
tri zlatom čistim
svrhnu ļubavju. O, kako k-
rasna jest Marija ukraše-
na ļubavju i čisto-
tu! V hrami biše to-
čiti vzhod, po kom v-
zgoru jest vstupovano.
A v Mariji biše božastvo
skozi ńe vstupļenje
ka nebesem pristavļe-
no. O, milostivi Isushrste, da-
j nam zasluženjem tv-
oje svete matere vzgo-
ru vstupiti ka sl-
avi Boga Otca ! Amen!

[9v][Column: a]V prvom razdelu
slišali smo kako blaže-
na Děva bila jest roje-
na. Potom slišimo
kako va templi Bogu prika-
zana. Kada je ot materi-
nih prsi ostavļena,
i stari jeje jesu ju ka temp-
lu pripeļali da b-
i Bogu služila i Pi-
smu se naučila, i bi-
skupu su ju dali. I o toj
Děvi prikazanoj prija s-
e je bilo znamenalo
skozi jedan zlati s-
tol slnačni va zemļi
ka se zove Zabolon.

Stol zlat prikazan
O časti toga pop-
isanja na kratci
položivše poslu-
šajmo: bihu jedni rib-
ari mriže svoje va mo-
rě p[sic!] oustili i prigoda
im se izvlěći va mriž-
i 1 čudan stol, vas
zlat i veliko vrid-

---

[Column: b]an, i biše va očiju vel-
ě krasan zrěti. I tu
na bri[sic!] thi morskom biš-
e jedan hram udelan
i na čast slncu běše
posvćen, komu se to
poganstvo moļaše. I
va ta hram bi ta st-
ol nesen i slncu, komu
se kako Bogu moļahu, bi of-
ran. I ta je stol slul
po vsem světu da se je o-
pćinno zval stol
slnačni v zemļi Z-
aboloni. Zač Zabolo-
n peščena zemļa jes-
t i tu je hram bil na-
peski udelan. Skozi s-
tol slnačni krasni
krasna Marija se je znam-
enala, ka je slncu, to r-
ekuć samomu Bogu ofra-
na ili prikazana. St-
ol slnačni prikaza-
n jest v hrami slnačno-
j postati, a Marija pr-
ikazana jest va templi s-
lncu věčnomu. Stol
slnačni mnozi velici [10r][Column: a] i mali viděti želih-
u a Marijina višastja
tako anjeli, kako člověci vidi-
ti čekahu. Stol slnač-
ni bil učińen stvorenja
čistoga, a Marija je bila
misaļu i telom prečist-
a. Krasna jest Marija skozi
ta stol znamenana
zač skozi ńu pića neb-
eska jest nam dana. Zač n-
am jest sina Božja rodila,
ki nas jest svojim telom
i krvju obživil. Bu-
di blažen ta preblaženi s-
tol skozi ki jest nam da-
na taka pića spasite-
ļna i tako velika! Bud-
ite blaženi i roditeļi, ki
su ju porodili i ńu za n-
aše spasenje Bogu prikaz-
ali!

Jejupta prikaz-
uje hćer
supplied[V] Starom zakoni
o nijednom ne čte-
mo da bi ki svoju hćer
prikazal razvi Ejup-
ta, o kom se čte da ju je
ubil i sažgal. Ejuptaj

---

[Column: b]prdamaged [ika] zal svoju hćer Bogu,
ali nerazumno i nepravo,
da Ahim i Anna prikaza-
la sta hćer svoju razu-
mno i svršeno. Zač hćere
svoje nisu ubili ni sažga-
li, na živu da bi Bogu či-
sto služila jesu prikazali.
Ejipta bil jest uči-
nil obļubļenje, a to ob-
ļubļenje o svetih učeniki
bilo je pograjeno. A Marija je
bila učinila obļub-
ļenje, ko je prijatno bilo tako
Bogu kako anjelom. Hći Ej-
ipta toga je plakala
da nijednoga ploda svo-
ga po sebi ni ostavi-
la žalujući toga
da ot ńe kolena nima se
Hrst roditi i ča je ona
želila za nečastn-
u se imijući. To je Mari-
ja častna i prečastn-
a častno našla. Hć-
i Ejipta ofrana jest po
vitežstvi zahv-
aļenja, a Marija ufra-
na jest pred vitežstvom [10v][Column: a]za vitežstvo obdrž-
anja. Hći Ejiptova o-
frana jest skozi vitež-
stvo vrěmenńih neprija-
teļ, a skozi Mariju se
stalo proti vitež-
stvu paklenih neprija-
teļ. Ona je nerazumno
ofrana da po tom Bogu
služiti ni mogla, a Ma-
rija po vsem ofranji vaz-
da je Bogu služila.

Kraļica persidska
izgleda na svoju vl-
ast z [sic!] zoograde
Kako je pak Bogu služil-
a i kako je sveti život
držasupplied[la], to se je zname-
nalo na ogradi, ka se
je zvala Visota. Ku
ogradu kraļ persi-
dski svojsupplied[o]j ženi
na visokom vzděl-
anji bil stvoril

---

[Column: b]da bi za te ograde
vlast svoju z dal-
eka pogledala zač
ju je viděti želil-
a. Skozi ko sveti rados-
tni život Marijin z-
namena se zač je ona v-
idena bila da je vs-
agda stvo v svojem
žitji nebeske vlasti
želila. Zač je vsaki
čas k Božjemu mišļen-
ju i nabožastvu prile-
žna bila, nigdare pra-
zdna i nigdare va světsk-
ih ričeh našasta ni
bila, nere vazda o Bo-
zi misleći s naboža-
stvom jest sidela al-
i se je čtenjem ali del-
om vazda se unepraz-
dnila. supplied[P]saltir i vers-
i od hval Božjih mole-
ći se čtaše, često na [11r][Column: a]molitvah i na nabožanst-
vi preslatko se je plakal-
a i za spasenje člověčaskago rod-
a bez razpači vazda pr-
ošaše. V pisměh o Bož-
jem prebivanji vazda je čt-
ala i v tom se kohajuć i s-
latko ļubeć opatrno pre-
bivala. I kada Staro-
ga zakona děve ka svomu
se otočastvu razhaja-
hu, a ona vazda v Božje-
m zakoni i v Božjem hram-
i biti želela je. I tu
ostajuć često se učil-
a, vazda čtuć i čten-
je opatrujuć i va učenji
prospěvaše. I ča je v Bož-
jem hrami hvaliti, to
je hvalila, a ča je imelo b-
iti očišćeno, to je očis-
tila. I bila obikla ni-
gdare ne drěmati ani s-
pati razvi double writingrazvi ka-
da bi ju potriba natur-
na prinudila. Ako li je ka-
da ńeje telo vzdrimal-
o ili pospalo, ali je v-
azda vnutrnńi um jeje mi-

---

[Column: b]lositvo bdel. To kako je
Solomun v ńeje osobi uka-
zal reki: Ja spim, a srdce
moje bdi. Tako mudro i ta-
kodouble writingko tiho i tako nabožno ^se je-
imela da je ńe život
vsim priklad daval.
Rič ust jeje biše velě
razumna i redka, i vazd-
a slatka i umiļena, nig-
dar ni bila srdita
i nijednim mladim ni s-
tarim ubozimi i nevoļ-
nimi ni vzgrdala. I s-
latko je vsim odpovi-
dala i slatko je pozd-
ravļala i tiha bila
veće nere povideno bi-
ti. Krotka, milosrdna
i nabožna, ka Božjim ričem
priležna i Bogu vsa, ce-
lo dana kńigam proroča-
skim i Pismu svetomu d-
obro je razumela, to r-
ekuć da ju Sveti Duh uč-
enik najlipši da ju u-
čaše. Nigdare na muža n-
i pogledala okom, ani
zraka strpela. Nigd-[11v][Column: a]are glave ni grla v-
z^dvignutě ni nosila. O-
či stisnuti ka zemļi
meju ļudi vazda je imel-
a, alě vzgoru ka nebu va-
zda je imela, i ča koli je d-
obrote ili ńe hvale re-
čeno ili pisano ili čtano
o toj Preblaženoj Děvi, to
bez supplied[s]krbi more biti pok-
azano. O, dobri Isushrste, da-
j nam ju na tom světi ta-
ko slaviti da bi smo
s tobu i š ńu va věki pre-
bivati zaslužili!

V prvom razdelu
slišali smo kako je M-
arija Bogu prikazana.
A potom slišimo kako i
komu mužu bila jest otda-
na i zač je Gospodin hotel d-
a bi mati ńega bila m-
užu otdana. O tom os-
am razumi more bit-
i znamenano. Prvi raz-
um jest da bi se ne sumńil-
i da bi ot ļubodějstva
počela da bi kako ļubod-

---

[Column: b] ějci na sudi ne bili os-
udili. Drugi razum
da bi děva mužasku pomo-
ćju i posluženjem živ-
ila i kada bi kamo šla
ili hotela pojti, d-
a bi sama podbiga ili-
svojevoļnicu ne bila n-
azvana. Treti razum
da bi djaval vplćen-
ja Hrstova svojim razumom
ne mogal poznati da b-
i Děva bez muža poče-
la. Četrti razum d-
a bi Marija osvedočen-
a bila da ima svedo-
ka ka svojej čistotě z-
ač mužu ima veće v-
erovati biti nere komu
inomu. Peti razum d-
a bi red roda po muž-
u bil razrejen, da b-
i rod Isushrstov ka Osipu,
mužu Marijinu, bil d-
oveden. Zač zakon
jest pisma da roda ne v-
ede po ženah na po ž-
eninih mužěh. Šest-
i razum da bi bilo -[12r][Column: a] dovedeno da malžens-
tvo sveto jest, da bi ukaz-
ano da nikakor nima bisupplied[ti] z-
greno ani proti Bogu kri-
vo. Sedmi razum da
bi razum da bi děvstvo ili vdo-
vstvo v malženstvo
zahraniti podobno b-
ilo, ako bi obima malžsupplied[e]-
noma to bilo drago dr-
žati. Osmi razum da
bi malžsupplied[e]ni ka spasenju sv-
ojemu ne zupvali i da
bi se ne doměvali da
bi razvi děvi izbrann-
e a one zavržene. Za-
č vse stave dobro
zahrańene prišal je G-
ospodin potvrditi. I zat-
o je i mati jego děva i man-
žela i vdova, i kako koli
ti tri stavi jesu do-
vedeni da su sveti, d-
a li velik razdil
meju sobu imaju. Malžsupplied[e]
nstvo sveto i dobro bi-
ti dokazano jest ako se je
v ńem zahranil va po-
dobno vrime zakona

---

[Column: b]ili običaja i v mišļ-
eni. Najlipši čin jest v-
dovski nere malženski.
Alě paki jest najlipši
i najprevišši ot obě-
ju čistota děvst-
va. Na malženstve pr-
istoji 30ni užitak,
na vdovstvo 60ni i n-
a děvstvi 100satni.
Drago je medo a draž-
še srebro ali najd-
ražše jest zlato. Dan-
nica rano vshodeći s-
vitla se vidi, al-
ě mesec jest nad ńu svět-
lěj, ali je slnce naj-
svitlijše. Slatko-
st toga světa vid-
i se vesela i razkošn-
a, ali rajska raz-
koš jest slajša. A nebesk-
a pak jest najslajša. I z-
ato jest děvski i najv-
išši. I zato ta st-
av redki imaju zač
je nijedan nima ki nima
ka tomu misli cele.
Zač gdo děvstvo [12v][Column: a]na teli hrani, a ne na mis-
li, ne bude iměti věnc-
a děvskoga va věčnost-
i. Ki pak ili kotera misa-
ļu i srcem děva jest, ako bi s-
ilu bila porušena na
teli, ni pogubila dě-
vskoga světilnika. I zat-
o lě ima biti obdarov-
ana jere bude imiti dě-
vsku krunu za misal
děvstva i plaću za
utrpenje. Děvski věnac
pogubļeni skozi mis-
al porušenu more na-
vraćen biti v tom ž-
ivotě skozi skrušen-
je. Alě ka je na teli do-
brovoļno porušena, ńej
děvski věnac nijedn-
im skrušenjem ne bude
vraćen. Marija, ako je otda-
na za mužsupplied[a] i da je obruč-
ena v malženstvi, alě je
misaļu i telom děva
va věki prebila. I mogla je d-
obro reći kako reče Sarra,
Ragujleva hći: Čist-
u sam shranila dušu

---

[Column: b]moju ota vsakoga zaloga
poželenja. Sara sedmi-
m mužem bila je otdana
ali děvu je neposkruńe-
nu ostala. Ako li pak ve-
će Marija, ka je imela li je-
dnoga obručenika i mogla
je děvu čistu va věki prebi-
ti. Ako je Asmoděus os-
trgal Saru od 7m muž-
i, a kako bi pak ne mogal Bog ob-
strići matere svojeje ot je-
dnoga muža. I koliko ko-
li krat je Osip na mate-
r Božju pogledal, t-
ada oblisk nikak double writingnikak
božanski ot ńe ishajajuć jest v-
idel. I zato nigdar n-
a ńe život pogledat-
i ni smel razvi ako bi
mu se nikada niku prigod-
u prigodalo.

Otda-
nje Sarri i o Tobiji -
Tobija i Sarra za tr-
i noći spolu jest-
a čistotu držala, a
Marija i Osip va vsako
vrime života svoga jest
děvu čistu ostala. Os-[13r][Column: a]ip ńe bil obručenik, ot r-
oda Davidova jest bil rojen i
Božjim zjedinanjem bil je
Mariji kako straž prijedin-
an, ne zato da bi Marija
ńega ostrěganja potrib
ovala, na člověčasku sumńu
da bi straža imela. Z-
ač je ona stražu pravo
najvišńega Boga imela,
ki ju je ostrěgal ota v-
sakoga neprijateļsko-
ga potakńenja. I imela
je Marija straža jedno n-
ebeskoga, a drugo zemaļ-
skoga. Zato ta děva t-
ako sveta i zato
se k jednoj stvari ka
se zove Baris.

Tv-
ar rečena Baris
supplied[T]a tvar dvima s-
tražema bila je
ograjena ili obrańena
ota vsih živućih
na zemļi. A takoje jest bi-
la prekrěpka i tako ne-
dobita Děva Marija, ke
je zvlašće straž bil
Bog, ki je prava mudrost,

---

[Column: b]ku prekrěpko i tako nepre-
moženu ogradil da
nigdar nijedno neprija-
teļsko lakanje ni ju s-
tužilo.

Turan D-
avidov na kom je viselo 1000 šćiti
I zato takoje k tu-
rnu Davidovu [sic!] pripodobilenpripo-
dobļen jest ńe sveti
život, ki je bil 1000 šći-
ti obrańen ograjen. Šći-
ti jesu častnosti va
srdci, a častna dela
kimi ograjena biše Ma-
rija. I dobro utvrjena d-
a je premagala vsa po-
kušenja i vse grěhi.
I ne toliko da sama o-
d sebe grěhi i pokuše-
nja jest odgonila, ali t-
akoje i ot inih kim je popr-
slaki svoje milosti-
vlivala. Jere ako Mari-
ja ot tela ženskoga ži-
vota biše da li nig-
dare ot nikogare ni mogl-
a poželena biti ka z-
alomu zač častnos-
t božanska ot ńe ishajaše. [13v][Column: a] Da gdo god je pogle-
dal, toga su vsa že-
lenja neslična ta čas-
tnost gasila. Kako govori,
ciprijan svoju vońu za-
pujuje kački, tako Marija
svoju milostju izga-
ńa vse misli zalih-
želenji. I kako va cvatu-
ćem vinogradě ne mog-
u kačke prebivati, tako
je nijedno zlo poželen-
je Marije ni moglo dojt-
i. O, dobri Isushrste, posud-
i nam da ot nas zla mi-
šļenja budu otagn-
ana! I zla želenja! I srd-
ce naše darom tvojeje
premilostive milos-
ti rači naplniti.

V prvom razdelu
slišali smo Marij-
ino obručenje, a tu po-
slušajmo ńe čud-

---

[Column: b]no obrěmeńenje. Kada Mari-
ja v Jerusalemi bila obručena
Osipu i domov k svo-
jim starijim bila je poja-
ta. I meju tim kada Osi-
p ka svojej svadbi potr-
ibu pripravļal i on ni
videl o tom da je Mar-
ija Duhom Svetim počel-
a.

Zvěstovanje mate-
ri Božje
Ne mnijmo da bi ju anje-
l našal općinno
bez zatvora, ki je bil
drag razvi sam Bog je-
dini i bez Boga vse ino s-
tvorenje mrsko jej je
bilo. Ona kako Dsupplied[i]na ti-
kala, ani kako Tamar s
mužem čeladno prebi-
vala. Na kako Sara nig-
dar ne žedala. I kako Iju-
dit sama prebivajuć
posti i molitvami Bogu
služeći. Zato ju Osi-
p vekšu znamenaje di-
već se i lěkajuć se i sa-
m sa sobu na misli s-
vojej mišļaše reki: Ni-[14r][Column: a]U odnosu na češki i latinski predložak izgubljen je ostatak 7. poglavlja i početak 8. poglavlja. // The rest of the 7th chapter and the beginning of the 8th chapter are lost. Note

to smo slišali uži-
tak Božjega rojenja. Sada
slišimo običaja i kako bi
Božje rojenje.

Prut Jar-
unov jest vznikal
Običaj sna Božja roje-
nja znamenalo se je n-
a mandulovem prutu
i Jarunovi, ki je procval
i plod dal proti nat-
uri Božju moćju. I kako je ta
prut čudno proti nat-
uri bil plodovit, a
tako je Děva Marija nad
naturni red čudno je
sina po^rodila. Prut Ja-
runov dal je plod b-
ez ciplenja , a Marija je po-
rodila sina bez mu-
žskoga směšenja. Cva-
tući prut Jarunov j-
e ga učinil i ukazal
dostojnoga jerija, a Marija
porodivši nam i veli-
koga jereja nosila. V košni-
ci mandulovi slad-
ko jadrko tajaše se, a va
teli Isushrstovi slatko
božastvo biše shrańe-

---

[Column: b]no. Na pruti Jarunovi na-
hajamo letorasli z-
elenost, cvete cel-
ost i plo[sic!] pd zrelost-
i. Takoje je Marija imela
zelenost děvstva,
celost milosti i z-
relost věčne sito-
sti. I ne toliko da bi I-
sushrst ploda sebi vze-
tja li Židovom ukaz-
al, naj poganom odkri-
ti ni odpovidal. Z-
ač ni li za Židove b-
il prišal na si svět,
naj vse ļudi spasene ho-
tel jest učiniti.

Okt-
ivijan car i Šibilije
prorokovanje
Va to vrime Okti-
vijan car vsěm
světom gospodovaše i za-
to ot Rimļan bil je kako
Bog mnen. I on se je rodil
po proročastvu Šibilije-
da ih je malo ki bi imel-
i biti veći ot ńega. I va
ta dan, kada se Isushrst-
v židovstvi rodi-[14v][Column: a]l, tada je videla Šibil-
ija va Rimi jedan zlat, ve-
lik kolobar. I v tom ko-
lobari prekrasna děva sě-
děše i dite presve[sic!] lto-
na krili držaše. I to o-
na caru Oktivijanu poka-
za rekuć: Ta je tebe moćn-
ějši kraļ. O, kako moćni jest
ta kraļ nad kraļi i G-
ospodin nad gospodi, ki je člověčaski ro-
d oslobodil ot svez-
anja djavalskoga! Koga
moćsupplied[n]i kraļ Oktivijan
ustidil se je i ni se da-
l ļudem nazivati Bogo-
m, ni se sumńiti da bi
on Bog bil. O, dobri Isushrste,
daj nam tako častit-
i tvoje presvetoje rojstvo
da bismo vaspet ne v-
pali va moć djavalsku!

V prvom razdelu slišali smo o Hrstovi roj-
stvi, a potom sli-
šimo ot trih kraļi da-
ri prikazanih. Va ta da-

---

[Column: b]n kada se je Isushrst rodil
v židovstvi, tada je-
trim kraļem na vsto-
k slnca bilo javļeno
da su videli zvezd-
u i v ńi i jedno ditetce,
a nad ńega glavu križ
zlat lačaše se. I sli-
šahu glas nikak anjels-
ki reki: Idite v [sic!] židovskožidov-
sku zemļu i novoga kra-
ļa tamo rojena najdete.
Tada ti tri kraļi p-
otegnuše se k židovs-
tvu iti i kraļu nebesk-
omu rojenomu svoje double writingsvoje
dari prikazaše.

Tri sil-
ni bojnici Davidovi
I tri kraļi skozi
tri bojnike silne b-
ili su znamenani, ki su
kraļu Davidu z vit-
lěomske čistijarne vo-
de prinesli. I tih siln-
ih bojnikov moć i sila
bila je velě hvaļena
kako kraļeva ukazań i ńi-
h obět velě prehit-
ar jest. Tri bojnici naroda -[15r][Column: a] neprijateļ nisu se bojal-
i, nasilno do ńih grada
supplied[i]šadše tre su vode nač-
rple. Tako ti tri kraļi
moći Irudove nisu se b-
ojali, na drzo v židov-
sku zemļu všadše i no-
voga kraļa jesu upraš-
ali. Gašpar, Baldas-
jar, Merhion, to su imen-
a kraļi. Abisaj, Sobot-
aj, Bananijas, to su pak-
imena trih bojnici. Ti tr-
i moćni prišli su k Vit-
lěomu po čistjaransku-
vodu, a ti tri kraļi
prišli su supplied[va] Vitlěom po
vodu věčne milosti.
Ti tri moćni počrpli s-
u vode z čistjarne z-
emaļske, a ti su tri kra-
ļi vzeli vodu mil-
osti dara nebeskoga. I t-
ada je znamenala ta v-
itlěomska čistjarna
da se je imel roditi va
Vitlěomi ta nebeskoga
pitja davateļ, ki bi
nalěval vode mil-

---

[Column: b]osti nebeske vsakomu ž-
ejnomu i dal bi vode
životne ostun, ako si-
pļaše nema . David,
kraļ prnesenu i
Bogu ju je za hvalu oběto-
val ili prikazal, r-
aduje se i vesele se d-
a je tako moćne ļudi imel.
A Isushrst, kraļ zemaļski
i nebeski, radoval se je i
veselil da iskanje
trih kraļi obraćenje
pogansko znamena se. Kr-
aļ David ne žejaše vo-
di no moći svojih slu-
g, a Isushrst jest žejal naš-
ega obraćenja i spasen-
ja. Tri ti bojnici moćni
va mali časi jesu k Vit-
lěomu prišli, takoje
ti tri kraļi v mali
vrimeni jesu [sic!] prišli šlipriš-
li ot vstoka slnca
do Vitlěoma. Bude
li uprašano kako su to-
lik put tako brzo
mogli preiti, bude ot-
govoreno da Hristu rojenomu [15v][Column: a]biše podobno dati im
to. Zač ki brzo prived-
e Ambakuka ka Vavilonu
ot židovstva, ta je tako-
je mogal pripeļati te tr-
i kraļe ot vstoka slnca
v židovsku zemļu. I pri-
šadše ti tri kraļi va
Vitlěom, tre su se pred
tim ditetem pokl-
onili, tre su mu tudje
prikazali zlato, tam-
jan i murro.

Kraļ So-
lomun sědi na stoli-
ci posajen
supplied[S]jedinanje toga no-
voga kraļa i ti-
h dari bilo je nikada
znamenano na kraļi Sol-
omunu. Solomun, ako je i d-
itetem mlad budu-
ć, da li mudar bil.
A Bog buduć takoje dit-
etem, tre je bil mudar
kako i prije. Sasupplied[lo]mun je kraļ si-
del na stoli ot slona
prečistoga, a biše odje-
n va zlato najlipše i
najčistije. I vsi kraļi

---

[Column: b]zemaļni ga viděti žel-
ěhu i jemu dari najdraž-
ši prikazovahu. A ti kra-
ļica Sambaka take i to-
like dari prnesla da ta-
koje, ani ka ńim podobne, ani
ravne nigdare v Jerusolim-
i nisu videni. Stol pr-
avoga Solomuna jest pre-
blažena Děva Marija, na koj
sijaše Gospod Isushrst, ki je prava
mudrost. Stol ta je
udelan bil s plemeni-
toga skrovišća, to reku-
ć ot slona beloga i prec-
ěnnoga zlata svit-
ego. Slon za svoju bel-
ost i studenost zn-
amena děvske čistoti
trpenje. Slon stari pri-
ima kolur črvļen, tako-
je stara i dlga čisto-
ta biva smućenje. I z-
lato v svojej dragos-
ti previšuje vsaku ru-
du liskanje, měni ļub-
av ko jest mati vsih č-
asti. Marija ta nazva-
na jest stol ot slona za [16r][Column: a]voļu děvske čistoti
i zlatom odena za voļu
svršene ļubavi. I dobro je
děvstvo s ļubavju sjed-
inano, zač bez ļubve Bogu
se ne ļubi děvstvo. Jere
kako tat ne boji se svěće u-
gašenja, tako se djaval
ne boji děvstva ko ļubav-
i nima. Stol Solomuno-
v nad 6 stopin bil je
vzvišen, a Marija je bil-
a više prevzvišena jest
blaženih stavi previše
stava patrijarh, apostol, i pro-
rok, i stava mučenik, ispo-
vědnik i děv. Ili 6 stu-
pin stol Solomuno-
v imiše, ko se znamenu-
je 6 vrimen světa sego i va
šesto se je vrime Děva
Marija rodila. 12 lav
na stupinami, ke stol
ukraševahu jere 12 aposto-
la kako kraļicu nebesku
poslušahu. Ali 12
lavi stol ukrašev-
ahu, ko je 12 patrijarah
rojenih pred Mariju bilo.

---

[Column: b] A pak je 2 lava velika
stol znamenujući da je
Marija dvi veliki zap-
ovědi v srci imela i d-
ržala. Zvrhu toga b-
iše okruglost, a Marija
biše bez del nečistih
i vsa čista. Imiše ta
stol 2 ruci z oboju
stranu kako držale j-
ere Otac i Sveti Duh ot mater-
e sinovļe ni nigdar ots-
tupil. To je ta stol,
ki je kraļ Solomun seb-
i bil učinil i vsih
kraļi sega světa takog-
a napravļenja ne biše.
I ti tri kraļi pošad-
še, vzeli su take da-
ri, ke bi tomu ditet-
i mńeli se podobni bi-
ti, ne inake zač zla-
to za svoju plemenit-
ost jest dar kraļev i s-
kozi ta dar ukazov-
ali su da je to dite
kraļ i ńemu to prist-
oji. Ali tamjan biše d-
ar jerějski i to dite -[16v][Column: a]biše jerěj i hotel je za na-
še spasenje smrt pod-
stupiti. Tada mi i-
mamo Hrstu prikazati zl-
ato, ko jest ļubļenje, zato da
je za naše ļubļen-
je podstupil muku
gorkoga umučenja. A ta-
mjan nabožne slave h-
vaļenja, a murro ža-
lovanje skozi ńega s-
emrti spomińanja. O, m-
ilostivi Isushrste, daj na-
m te tako ļubiti i
tebe žalovati da
bismo te zaslužil-
i i da bismo te věčno
videli! Amen!

V prvom razdelu sl-
išali smo kako naš
Isushrst ot kraļev bil
čtovan. A potom sl-
išimo prikazanje Isushrsta
do hrama kako je v templi
bil Bogu prikazan va
40. dan. Po ńega rojeni uči-

---

[Column: b]nila Blažena Děva vpeļa-
nji svoga prazdnika. A-
li ona ni potribovala
vpeļanja zač je bila p-
očela sina bez mužas-
koga směšanja . Nere je ho-
tela vpeļanje učini-
ti da bi običajni zako-
n naplnila, da bi prest-
upnica zakona sujena ne
bila. Skrina zakonna
bila je znamenana na Mariji.
supplied[P]restupnica z-
akona ona nikakore
ni bila jere vse, ča
je bilo zakonnoga, to je
priležno držala. I
zato je ona skozi [sic!] krivińuškri-
ńu zakonnu znamenana,
va koji je zatvorena bil-
[sic!] oa vsaka zakonna zap-
ověd z čista. Va toj
škrińi bili 2 dašćici
kamenni Mojsějevi va ki-
h je bilo pisano 10 Božji-
h zapovědi. I to čtuć-
im i poslušajućim i
ta užitak prijamši i kra-
tkim prikladom raz-[17r][Column: a]lučim. Prva zapověd
jest: Inim Bogom kl-
ańati. To rekuć razvi
pravomu budeš se klań-
ati ili moliti i nad-
a ń nišće inoga nima ļubit-
i. 2 jest: Ne primi v tašćinu im-
ena Gospoda Boga tvojego, to rek-
uć da se ne našpotaš
ni prisegati budeš nes-
lično imenem jego. 3. to jest:
Dan zapovědni i neděļn-
i svetiti budeš, to rek-
uć da bi va ń smrtno
ne zgrěšil i čuval s-
e del nesličnih. 4: Č-
ti starije svoje, ńih
podobno poslušaje i p-
otribami služeće i d-
ušam ih pomagajući. 5
jest: Ne ubiješ delom ni slo-
vom zlim ili sramo-
tnim misleći pomoći,
zlim prikladom, ani k-
u omlavu. 6: Ne budeš
ļubodějti, to jest de-
lom, ričju, mišļenjem, ani
v svojem zakoni kim ļub-
odějstvom grihu je.

---

[Column: b] 7: Da ne vzimaš tuji-
h riči k sebi i ni nijednu
blaga dobivaje igru,
ani svoju voļu tujih
riči bež ńega voļe u-
živati. 8: Kriva sv-
edočastva proti ni-
komur ne budeš pravi-
ti, a to je laži i last-
i ili govoriti proti ń-
ega počtenju. Toga se
varovati budeš. 9
jest: Dara ili srebra ot tv-
oga bližńega ne hotěj
želěti, to rekuć mi-
sleći da bi hotel š ńe-
ga škodu želěti. 10
jest: Da bi ne želel ot tvo-
ga bližńega žene, ni
muža, ni divice, ni jun-
aka. Takoje i o inih riče-
h razuměj, kako na bla-
zi. Ti dvi zapově-
di posļědńi na dru-
go se ne měnita, razvi
da měni veći i blago,
takoje na pinezih i na
zlati ili na živině
ili na stanovućem b-[17v][Column: a]lazi. I vse ^te Božje zap-
ovědi Marija priležn-
o je znamenajuć shranil-
a i zato je ka toj škrińi z-
akonnoj znamenana škri-
ńa zakonna. Takoje je imel-
a kńige zakonne va sebi.
Takoje Marija kńigi Svet-
ih pisam rada pri se-
bi imela. Va škrińi takoje
biše prut Jaronov, ki je b-
il nikada procval
na prilik Blažene Děve Ma-
rije, ka je cvala i blaženi p-
lod utrobi svoje na-
m pokazala. V skrińi
biše takoje kabal z-
lati va kom biše man-
na nebeska. A Marija je nam
pravu mannu nebesku i-
zlijala. Škrińa zakon-
na biše ot driva ko se z-
ove setim, ko nigdar
ne gnije, takoje v gnit-
i ili v prah nigdar s-
e ni obratila škrińa.
4 kantune zlate na
stranah imiše, a Ma-
rija 4 častnosti s-

---

[Column: b]težane v sebi nošaše,
to jest: směra, mudrost,
sila, pravda. I to jest v-
sih častnosti korenj-
e. Škrińa imiše 2 kolob-
ara zlata ili 2 pa-
lici zlati na kih se
nošaše skozi ko dvoju
ļubav k Bogu i ka bližńemu.
Na Mariji znamena se škr-
ińa takoje izvan i z nu-
tar pozlaćena biše, a
Marija z van i z nutar [sic!] světoststamis-
větostami se je svě-
tlila.

Svić va templi
Zato je takoje kras-
no znamenana bil-
a na svěćńaci ki
svićahu v templi va
crěkvi Božjej na kom st-
ojaše 7 duplěri. A
tih 7 duplěri Na Ma-
riji je znamenalo 7 de-
l milosrdnih, to jest:
napitati lačnoga, na-
pojiti žejnoga, odět-
i nagoga, prizvati v
dom ubogoga ki gospodara
nima, nabděti nemoćno-[18r][Column: a]ga, nad ubozim i nujnim
se smilovati, mrtve p-
ogrěbati i mrtvim k p-
ogrebu potribu prida-
vati. I toga nijedan ne m-
nij da bi naplni tih
milosrdnih del va M-
ariji ne bilo. Zač jest s-
vedomo da jest mati mi-
losrdja i ^kraļica mil-
osrdstvja i milosti v-
azda plna, kada bi ma-
ti vsega milosrdstv-
ja del milosrdnih n-
e naplnila, kako bi svět-
ilnik božastvenim ogńe-
m važgani ne světil.
Zač ona jest světilnik, ona jest
duplěr gorući važg-
ana višńu světlost-
ju. Ona celo jest oda v-
sih deli blagimi cv-
atući trepeti, i ot vsih svit-
la. Ona jest dannica svi-
tla i kako slnce poprsl-
ak davajuć. Ona svi-
ti i cvate nada vs-
e zvezde nebeske. Ona je

---

[Column: b]mesec te noći, prosvě-
ćenje našega žitja, s-
ega světa i světilo ansupplied[j]-
elsko. Ta světilnik i ńe-
ga sviće čtujemo kad-
a v prazdnik ńega vz-
nesenja sviće važg-
ane nosimo. Zač Marija
na svoje vpeļanji svi-
ću prikazala. O toj je
svići Semion k javļen-
ju poganskomu prorokoval:
Hrst, sin Marijin, jest važg-
ana svića za 3 rěči
ke su v svići. Zač va s-
vići ogań, stin, vosk,
takoje va Isushrstovi teli
biše duša i božastvo. I
ta svića jest za člověčaski r-
od Bogu prikazana, skoz-
i ku sviću je noć naše
tamnosti prosvěćena.

Otroče Samoil prika-
zan Bogu v prvih Kńigah
cesarskih, v prvih kapituli
Prikazanje te blaže-
ne i preslavne s-
viće davno je bilo
znamenano na otroci Samo-[18v][Column: a]ili. Anna, žena Elkana,
bezditkińa je bila i plo-
da ni imela. I za dicu Bog-
a proseći često krat s-
lzi je prolivala. I t-
ada je toj Anni bez-
plodnoj Bog dal sina pr-
oti običaju nature. A
Marija děvi va udi na-
turale jest sina nadd-
ahal. Anna je svoga
sina Samoila nazva-
nago prikazala ga je Bogu,
a Marija sina svoga na-
zvala je Isushrst i prikaz-
ala ga je ńega otcu. An-
na je prikazala sina, ki
se je za Židove rvat-
i, a Marija je sina prikaz-
ala ki imiše vas sa svě-
t iskupiti. Sin Ann-
in jest od Žido-
v ogren, a sin Mariji-
n jest ot Židov na semr-
t ļutu osujen. A to je
Mariji Semion prorokuje pr-
eje povidal da me-
č sina jeje dušu ńeje im-
el projti. O, milostivi

---

[Column: b]Isushrste, daj nam tvoje pri-
kazanje tako častit-
i da bismo v dvor neb-
eski zaslužili aⁿsupplied[j]-
elskima rukama prikaz-
ani biti. Amen!

V prvom razdelu sl-
išasmo kako Isushrst jest pr-
ikazan, a potom s-
lišimo kako jest v Ejupt
zagnan. Kada kraļ I-
rud iskaše da bi ubi-
l Hrsta, tada Osip nap-
omenut ot anjela da bi
bižal sa Isusom v E-
jupt. I tudje kako Isushrst
i mati jego sa Osipom-
v Ejupt prišli, vsi
[sic!] idodoloidoli se svališ-
e doli na zemļu i ra-
zbiše.

Ejupćane uči-
niše obraz děviča-
ski sa dětićem
A toga su se bili na-[19r][Column: a]učili nigda slišavš-
e Ejupćane ot Jeremije proroka k-
ada je bil v Ejupt sve-
zan priveden. Jere kada
Ejupćane uslišaše da
je sveti prorok i uprašahu jego
budu li ka čudesa v
Ejuptě, a on im povida
da imaju biti zač jed-
na děva ima roditi
i tada vsi bogi i vsi
idoli ejupatajski ima-
jut se zrušiti. Tada
Ejupćane to dite već-
e moćnějše sujahu bit-
i nere svoje boge. I meju
sobu govorahu kakovu
bi mu čast učinili. I
tada obraz děvs-
ki, krasni, i s ditetem
ukazaše zdelati i t-
omu obrazu božansku ča-
st po Jeremije rečenu. I
potom kada su bili
uprašani ot Ptolomija,
kraļa, zač bi to uči-
nili, a oni rekoše da n-
aplni takoga i takov-
oga proročastva čekaju.

---

[Column: b] Tada to proročastvo, ko
je prorokoval sveti prorok,
to se je isplnilo, kada
je Isushrst s materu svoju
všal v Ejupt. Tada
su se vsi idoli skr-
ušili i razbili. I kako
je prorokovano bilo da je
děva imela porodit-
i, sami su se meju sob-
u sudili.

Mojsě-
j slamal je krunu pa-
raonu š ńega bogi, ki
su bili na kruni
To je takoje bil-
o znamenano na Mojsěji i n-
a paraoni na zlamanji
Boga jego Amona i na krun-
i, zač paraon, kraļ
ejupataski, krunu kra-
ļevu imiše i na ńej
obraz boga jego Amona m-
eštrstvom izdelan.
A biše prorokovano Eju-
pćanom da se ima ot
židov jedno dit-
e roditi skozi kog-
a ļudi židovski os-[19v][Column: a]lobojeni imaju biti i Ejupt
bude posramļen. Tad-
a biše zapovidal p-
araon da bi židove sv-
oju ditcu v riku metal-
i, da bi to dite koga se
bojahu meju imi da bi je po-
gubili. Tada biše me-
ju židovi jedan muž i-
menem Anitam, a ženi jego
Johabet. I ta Johabet
umisli v sebi da bista
razno jedan ot drugoga s-
tali, zač sta radija
hotela ditce ne iměti,
nere je na semrt ploditi.
Tada sta prijala zapo-
věd ot Boga da bista na-
kup bila i da imata po-
roditi to dite, koga se
Ejupćane vzboje i ustra-
še. Tada je double writingJohabet J-
ohabet počela i rodil-
a sina krasnoga i skriv-
ši tajila ga je v domu sv-
ojem tri meseci. I kada
se dale tajiti ni moglsupplied[o],
zatvrdivši ga va jedno-
m sudi i po riki ga pus-

---

[Column: b]tila. I tada va ta čas je
hći paraonova poli ri-
ku se prohajala i to dite
našadši i za sina ga je v-
zela. I ime jemu učini Mo-
jsěj i zapovsupplied[i]dala ga oth-
raniti. I potom je umisli-
la da bi ga prnesli pred k-
raļa paraona da bi ga v-
idel. I tada kraļ par-
aon igraje se š ńim i krunu
svoju na ń zložil,
a dite ju zvrže s sebe na
zemļu. I to uz-
ri jedan poganski biskup i v-
zapi reki: Zaisto je double writingto
to dite ko je nam Bog naš
zapovidal ubiti. I
tada izne meč i hotiše g-
a ubiti. Tada rekoše
niki da je z nemudrosti
to dite to učinilo. I
to hoteć iskusiti, prne-
se jedan ot ńih živoga u-
gļa, a to dite Božjim ho-
tenjem vze ugļi i vlož-
i ga va usta i tim bi pro-
st semrti. I potom po
vrimeni mnozih jest is-[20r][Column: a]peļal židove iz rabo-
ti Ejupćan. I to vse ča je
povidano o tom ditet-
i, sjedinanjem dela pristo-
ji ka diteti Isushrstu. Zač je kr-
aļ paraon židovsku d-
itcu topiti zapovi-
dal da bi š ńimi nakup
i dite Mojsěj utonul.
A kraļ Irud biše vsu
ditcu va Vitlěomi za-
povidal ubiti da je d-
ite Isushrsta žeļel š ńimi
nakup ubiti. Mojsěj Božj-
im hotenjem sprošćen ot se-
mrti paraone. Takoje je Isus-
hrst Božjim napomenenjem p-
o anjeli ka Osipu sprošćen
meča Irudova. Mojsěji
rojen jest zato da bi sini
izdraevļevi iz Ejupta ispe-
ļal. I Isushrst je se člověk uči-
nil da bi nas ispeļa-
l is pakla. Mojsěj je Boga
paraonova i s krunu sl-
amal, a Isushrst vse idol-
i ejupatske i bogi ih n-
e double writingli li skrušil, naj va
nišće je je obratil.

Kra-

---

[Column: b]ļ Navhodonosor vide-
l je va sⁿi veliko tel-
o zlato skrušeno
O razbjenje ido-
li to zlato t-
elo predhajaše, ko je Nav-
hodonosor kraļ va sni v-
idel. Toga tela zl-
atoga glava i šija bi-
še ot zlata, rame ńega i
prsi bihu ot srebra, trb-
uh i ledve bihu ot mi-
da, koleno jego mńahu se
biti ot železa, a nog je-
dan del mńaše se bit-
i ot ila, a druga ot žel-
eza. I tada od gori utr-
že se jedan kamik bez ru-
ki urubļen i udri to
telo zlato ili to-
ga idola v noge i skr-
ušil ga je vsega tako
da se je vas v prah obra-
til. A potom je ta ka-
mik se v goru veliku o-
bratil ili izrasa-
l. Kamen znamenava S-
ina Božja, Isushrsta, ki je za s-
pasenje člověčaskogo roda pri-[20v][Column: a]šal na ta svět. Kamen utr-
ženi ot gore bez ruk udela-
nja znamenuje Isushrsta rojena-
go iz Marije Děvi bez dota-
knutja mužaskago. Kamen
ta, to rekuć Isushrst, skruš-
il je v Ejuptě vse idol-
i tako zlate, kako srebr-
ne, midene, i železne,
i gnilne, vse nakup. I
vsi postati ili ur-
dini na tom zlato-
m teli i vsi idoli
padahu kada godi
bihu urdina. I kamen
ta skrušiv to te-
lo i izrasal je v goru
veliku, a to je vera I-
sushrstova, ka se je po vsem
světu razplodila po
skruńenji poganskih i-
doli. I ta kamen vz-
rasal i v goru veli-
ku jest učińen, da nepr-
ijateļ Isushrstov Irud je se
kako v nišće obratil,
da Isushrst vrativ se v
židovstvo i rasal je
ļětmi i mudrostju

---

[Column: b]pred ļudmi prospivaš-
e. I tako je vzrasal t-
aku i toliku da je svo-
ju neskrovnostju napl-
nil tako nebesa kako sa
svět. A kto je vstupel
na tu goru, razvi ki je ne-
vinan rukama i čist-
srdcem, i ta uzri Gospoda. I
ta prime blagoslovļenje ot Gospodina i
milosrdje ot Boga, spa-
siteļa svoga. O, mil-
ostivi Isushrste, daj nam
da bismo čistim sr-
dcem tako tebi služi-
li da bismo na goru
tvoju vstupeći i te-
be bes konca vazda v-
ideli! Amen!

supplied[V] prvom razdelu sl-
išali smo kako je Isushrst
v Ejupat zagnan. A p-
otom slišimo kako je ot I-
vana v Jardani kršćen.
Kada je v tridesetnom
lěti bil, tada je pri-
šal k Ivanu da bi ga I-
van krstil. Da Isushrst, [21r][Column: a] Sin Boga živago, krsta
ni potrěboval, da za
spasenje člověčaskoga roda
hotel je kršćen biti, to
rekuć dotsupplied[k]nutjem svo-
jego svetago tela voda
tu moć dala da bi člověk
v ńej kršćen i očišćen i
v nebesko carstvo vša-
l. A to je znamenano na
Lokvnom mori, to jest
na umivalnom, ko st-
aše pred [sic!] varmivratmi ot templ-
a, ko je bilo v Jerusalemi učińeno.

More ot lokve. Kapitul
7 Kńig carskih 3
abi se umivali jerěj-
i ki hotehu v tempa-
l iti v tom umival-
i ko tako stvoreno bě-
še. Takoje vsi ki hot-
e vniti v nebeski Božj-
i hram, je im potriba d-
a bi se prija umili va sve-
tom krsti. Znamenaj-
mo paki da je troj krst,
to jest, vodni, krvni, d-
uhovni. Va krsti vodom
krstimo se skozi po-

---

[Column: b]gruženje vode. Va krs-
ti krvnom skozi mu-
k, trpenje, va krsti duh-
ovnom, to rekuć Svetim
Duhom, kim člověk krstiti
se more kada žeļa je,
a krstiteļ ju nima, tre
tako umre. Pak ono s
te nemoći vstaně,
tada na tom želěn-
ji ko je imel nima za
dovoļe. [sic!] NaraNere bi prija-
l ot inoga vodni krst
i takoje nijednomu ni
v polzu v krst pravi
ili muku ako bi mo-
gal imiti krst vod-
ni, a ne ki bi ga hotel
prijati. I tada je krst
vodni sv[sic!] reršeni pot-
riban vsim ki hote
vniti v hram nebesko-
ga carstva. I krst
vodni ima biti v
čistoj vodi, ne supplied[va] vi-
ni, ni v mlěcě, ani v
jednoj mokrosti, ani
v mokroj postsurplusvavi.
More lokveno ili um-[21v][Column: a]ivalno bilo je učińen-
o ot potoka ili vrutka
prineseno, v kom običaj i-
maju mešsurplusstri od rud reć-
i ke se leče směševat-
i a takoje va vsakom ja-
zicě mogu biti rečen-
a slova ili vsakim
jazikom krst tvoreći.
Nada ali sjedinanje us-
tavļenja slov pravo
rečena imaju držana
biti. A to je takoje jest da v-
saki člověk more krstiti v
potribi. Dvěnadesete
volov jest prneslo onu v-
odu umivatelnu zat-
o da je dvěnadesete a-
postoli Hrstovih, ki su sveti kr-
st po vsem světu raš-
irili. Toga mi ne imim-
o telesno da to je umiv-
alo bilo obgrajeno i u^kr-
ašeno zrcali, da bi t-
i ki v tempal ih vhaja-
hu, vzgledali se i d-
a bi se ogledali, ima
li ku nečistoću na s-
ebi ili ku nelěpost.

---

[Column: b] Skozi to se znamenaše
da je ka krstu potribno sv-
ršeno svedenje imiti, ne-
ļubost griha i srdca sk-
rušenje. I zato Ivan Krs-
titeļ govoraše ka jedni-
m ipokritcem ke vijaše
da krstu bez krušenja s-
rdca pristupahu, tada
im reče: Blizanci kači, k-
o se zovu skorpije, kamo u-
běžite pred gnivom bu-
duća suda da krst pri-
imate, a skrušenja ne im-
ate? Na ki priimļe krst s-
krušenim srcem, očišćen
bude ot gnusa nečistog-
a i ot vsih svojih grihov.

Noeman nemoćni. Kapitul 6 Kńig
carskih 4
supplied[T]o je takoje nigda
znamenano na N-
oemani surskom, ki biš-
e prokažen i očišćen v Jar-
dani čudnim običajem.
Nojeman biše poganin a
ni videl o Bozi, na li bi-
še prišal za ozdravļ-
enje k Božju proroku Eliseju. [22r][Column: a]I zapovědi Elisejov-
i da bi se 7 krat va Jar-
dani umil i tako ot vse
svoje nemoći bil učińe-
n. Elisej sedmim umi-
tjem va Jardaně jest znam-
enal 7 semrtnih gri-
hov na krstu svetom umi-
tje. Telo Noemanovo ot
Jardana učińeno jest kako
telo surplustelo mladěnca.
Takoje grěšnik skozi k-
rst bude kako mladena-
c. I tudje ako bi
veće ne zgrěšil, tre bi um-
rl, pokršćeni bez vsake s-
umńe šal bi v nebesko car-
stvo. A to se je znamena-
lo na tom da je nebo otv-
oreno bilo nad Krstom
kada je prijal ot Ivana va
Jardaně krst sveti. I za-
to tada ki godi v ne-
besko carstvo vniti ho-
će, inako ne vnide ra-
zvi da prija sveti krst
prime kako je prije rečeno.

Sini Izdraviļevi nesli su šk-
rińu Božju. Kapitul 3 Kńig Jozoje

---

[Column: b]To je takoje zname-
nano bilo v pre-
šasti prek Jardana, ka-
da su sinove Izdraviļevi va-
šli v zemļu obećanu-
ju. I tako stada sino-
ve Izdraviļevi v zemļu ob-
ećanuju vašli prek Ja-
rdana všli, to reku-
ć zjedinja kršćenja jes-
u prešli, takoje mora-
ju vsi krstno umive-
nje projti ki želije k
pravoj obećanoj zem-
ļi dojti. Škrińa za-
konna Gospodina oposred Jar-
dana běše nesena i tu
je stala doklě se v-
si ļudi sa svojim do-
bitkom prešli. I voda
ka je tekla z gorinne
strane ni naprid ńih
šla, na jest kako jedna
gora velika bila, s
jeje gori dvigla ali v-
oda z dolěnne strane
dari do mora bila je v-
sa stekla, i bila je
rika Jardanova istsupplied[e]k -[22v][Column: a]ši suha ostala. Tada
su bili vzeli dvana-
deste kamika z Jardan-
a presahloga i učinili
gromaču na brizi
za večno pametovanje. T-
e dvinadeste kamika
zato běše vzeti z
rike da bi gromaču u-
činili gdi na koj bi šk-
rińu postavili. I ta-
ko su vsi ļudi prek Jar-
dana prešli po suhu. A
kasupplied[d] su bili prek prešli
vsi, tada je rika vaspe-
t jardanska svojim to-
kom šla. A škrińa zakonn-
a, ka je oposred Jardana s-
tala, znamenaše Hrsta, ki
oposred Jardana hoteće
kršćen biti. V škrińi běš-
e prut Jarunov, ki biše n-
igda procval. A to bě-
še znamenan skozi c-
vet toga pruta, ki bě-
še procval. V toj škri-
ńi běše takoje manna,
ko je hleb nebeski, znamen-
ajuć Isushrsta, ki jest hleb

---

[Column: b]živi, ki je s neba sašal.
V škrińi běhu takoje kń-
ige zakonne Deutronom-
ije. A ta isti Bog, člověk se je
učinil, ki běše něka-
da dal zakon židov-
om. V škrińi běše takoje
deset Božjih zapově-
di. Zato ta Bog, ki je da-
l zapovědi, ta je dal
v zapověd i kršćenje.
Ta škrińa běše ot dri-
va setina, ko nigda tre
ne gnije, a tako telo Isushrsto-
vo, ako si je bilo umrlo
i pogrebeno, ali nigda-
r ni žnilo. Šsupplied[k]rińa ta je
bila iznutar i izvan
i zlatom ukrašena, a
va Isushrsti bilo je božas-
tvo tako v semrti, kako
v životi vsěh život
naš. Dvanadeste svět-
ilniki ili svećńaki z-
akonnih znamenaše d-
vanadeste apostoli, ki su
po zemaļskom okrišli
propovedali i osvede-
telssupplied[t]vovali krst Hristov. [23r][Column: a] O, milostivi Isushrste, daj n-
am hrst tvoj tako čast-
iti da bismo věčnu s-
lavu zaslužili i ča-
stno k ńej pridružili-
biti!

supplied[V] prvom razdelu s-
lišasmo kako je Isushrst
bil kršćen.
Potom slišimo kako je osupplied[t] djavla
bil iskušen. Po kršćenji
vodene bil ot Duha v p-
ustińu, to rekuć Duhom
Svetim. Ne mnijmo toga d-
a bi ga Duh pelal po a-
eri kako anjel Ambakuka
proroka do Vavilona, a-
ni ga je takoje djaval pel-
al na crkav. I hoteći
snažnije razumiti, ob-
mislimo toga slova
priklad: Da ga je vel i-
li pelal ne vzde po-
loženo po nesenje zač
nigdi znamenava na-
vedenje ili povedenje.
Mojsej je pelal sini I-
zdraviļevi iz Ejupta i zato

---

[Column: b]se to ne di da bi je na h-
rbti nesal. Takoje
djaval Hrsta po aeri ni ne-
sal, na v osobi člověčaskoj
pokazal mu se je pri-
kladnimi slovi za s-
obu ga je izgovoril.
Na Isushrst, ki je za nas isku-
šenje trpeti hotel,
ńemu je voļu hotel st-
voriti i š ńime na crě-
kav i na goru vstupil.
Hotel je Isushrst iskušen b-
iti za naše naučenje h-
oteć ukazati da na t-
om světisurplusm nijedan ne more
živ biti bez pokuše-
nja. Zač kada je sam Sin
Božji hotel ot djavla i-
skušen biti i zato ni-
jedan ne mněj da bi bez [sic!] kpo-
kušenja živ mogal biti.
Pak ako bude člověk jedno-
ga pokušenja sprošćen,
tada tudje drugo bu-
de jemu ot djavla ugoto-
vano. I zato Isushrst ne
iskušan jednim isku-
šenjem grěhi, na pače [23v][Column: a]trimi. Zač djavli pro-
tivu bore se grihi mno-
gimi i da bi Bog ļudem
anjelske straže ne da-
l, nijedan bi člověk iskuš-
enja djavalskoga ne mo-
gal ujti. Zač kako je po-
prslak slunečni viditi
da je pln praha, tak-
o je ta svět pln djavl-
ov. I zato ako vidi-
mo ako bi ki v ko pokušenj-
i djavļe, to jest v gri-
h vpal, imamo ga ž-
alovati s pravoga
našega srdca, i němamo g-
a tudje suditi ili
ga oglaševati, na
kako najveće moremo gri-
h ńega tajimo i vigov-
arati ga. Ako li bismo
jure učińenoga dela ne
mogli ga otgovoriti, d-
[sic!] aeli otgovaramo kako mor-
emo ńega umisl. Pak
li bi bila taka rič
da bismo ne mogli nije-
dnoga otgovoriti i-
li ga na dobro nago-

---

[Column: b]voriti, tada ga imamo ot n-
as žalovati v sebi i tako
misliti: O, kakovo zlo mně
pogibeļomu dovoļe krat
moglo se je zgodati ako
bi me Bog svoju milost-
ju ne ostregal! Znamena-
jmo paki da je iskusite-
ļ Hrstu troji grihe p-
odaval, a to jest: la-
komostvo, oholost, gltu-
nja. Kada se Isushrst
dopostil 40 dni, 40 noći,
domńevaše se satans
da je lačan. Zač je dj-
aval obikal iskušati
člověka, grih ga naganat-
i kim je jemu videti ko-
ga ki rad gleda ili
se ka jemu priklańa. Ki
kada je Gospoda lačna vi-
del, tada misļaše v
sebi da bi jego lakoms-
tvom iskušal. Iskusi-
teļ najprvo člověka lako-
mstvom podloži za-
č kto va utili ili ra-
zkoši spešit obilno,
ta supplied[v] grih tudje upade. [24r][Column: a]I zato prviju člověku najpri-
ja jest lakomstvom is-
kušal i k jidenju ga je nu-
dil plodom prepoved-
anim. Tada se ta zam-
an računa spećevati
proti inim grihom ki
se prija ne nauči lako-
mostva i bezmernosti
ostavļati.

Kako je Da-
nijel prorok pogubil V-
ela, ko je bil idol
A to je Isushrst na iskušenj-
i lakomstva djavla
premogal. A to je Danijel b-
il nigda znamenal na ido-
li Veli. V Babiloniji biše
jedan idol Vel, ko Latin-
i imenuju Belis, koga me-
sto supplied[Boga] čtehu, ki je bil prore-
čen da je mnogo jil i pil,
zač na vsaki dan bilo je
obetovano dvanadeste
stol hleb, [sic!] išest sasu-
di vina i meso ovčje vare-
no. A proroki ki běhu služit-
eļi toga idola staza-
mi ke běhu pod zemļu u-
činili v noći imi vhajaju-

---

[Column: b]će, tre ženi i ditcu s-
a sobu peļajuće,
tre vse to pojidahu. Ki-
h noge stopin na po-
pele Danijel obličiv
i s kraļevim dopušćenjem
Vela je razoril i ńeg[sic!] oa je
pogubil. I jošće takoje b-
ěše jedan zmiji v dup-
ļi driveni, ali peći-
ni kamennoj i tako v ń-
em prebivaše. Koga
zmija čašćaše vse p-
oganstvo i kako Boga d-
ržahu ga i v nike u-
stavļene prazdnike,
ki běše jego pop i sl-
užiteļ da jemu da-
vaše piću. I on ju v hv-
alu priimaše tu v-
azda prebivajući. T-
ada Danijel učini
svitak ot smoli, i is
tuka, i iz vlasi a s kra-
ļevim dopušćenjem jest
ta svitak vrgal
va usta tomu zmiju, i k-
ada je to bi požral, ta-
da se tudje raspal. [24v][Column: a]I tako ta predateļa
oba dva skozi Danijel-
a jesta pogubļena. Ko je
tada Danijel ta pre-
dateļa i lakomo je v-
se vkup pogubil, a
to je znamenal Hrsta, ki je
iskušenja lakomost-
i premogal. I takoje jest
Isushrst premogal djavla
v pokušenju oholost-
i, a to je bilo zname-
nano nigda na Davidi
i na semrti Golijada.

David, ki je ubil Go-
lijada. Kapitul 10 v Prvih
kńigah carskih
Golijad preoholi, ki
se svoju silu ve-
ličaše da ne imaše
nijednoga sebi ravn-
a meju sini Izdraviļevimi, n-
a David k zemļi po-
tlači i vlašćim meč-
em jego ubi z Božju
pomoćju. Golijad, ta
bojnik gredi i mrstk-
i, drži sjedinanje Lu-
ciferovo, ki je želil

---

[Column: b]biti ravan Bogu buduć
v carstvi nebeskom. Na
David pastir, ki je to-
ga mrskoga bojnika ub-
il, znamena se Isushrst, ki
je iskušenje ot oholosti
krotko i tiho premogal. I-
skušenja ot oholosti
jesu različna i vsa-
gdje velmi obćina jer-
e gospoduju ne li me-
ju priprostimi ļudi,
na i takoje meju i duhov-
nimi. Zač dovoļe kr-
at da ti ki nisu nije-
dnim inim grihom pr-
emoženi, da ti dovoļe
krat bivaju umoreni
tašćinnu hvalu sega s-
věta i želijuće člověčaske s-
lave. Zač dovoļe kra-
t pod priprostimi s-
vitami taji se v-
isoka misal kako pod
purpiru caru.

Kako je D-
avid ubol lava
i medvida. Kapitul 13 1.
kńigi car
Tsupplied[a]koje Isushrst v iskušenji [25r][Column: a]gltunje jest djavla pr-
emogal. To je takoje Dav-
id na umorenji lava
i medvida jest zname-
nal: lav i medvid
pristupiv gltunju z-
namenahu. Zač uhva-
tujuće ploda ovoćja
i hvatahu, na David
plod i ovoćje vinog-
rada svojego jest osv-
obodil i hvatajuć ga
pogubi. A Isushrst jest pr-
emogal iskušenja gl-
tunje i djavla jest ot
sebe otvsupplied[r]^gal. I po odrinu-
ti djavla pristup-
ili su anjeli k ńemu i k-
ako vitezi k bojniku s-
lužeće jemu. Bije li se k-
to mužki protivo djav-
ļu tre dobude li, v s-
lužbu i tovarišt-
vo anjelsko dostojen
bude. O, mislostivi Is-
ushrste daj nam vsa isk-
ušenja tako premoći
djavalskaja da bismo
s tobu zaslužil-

---

[Column: b]i va věčnoj slave pre-
bivati! Amen!

V prvom razdel-
u slišasmo
kako je djaval Hrsta isk-
ušal, a pot-
om slišimo kako je
Isushrst Mariju Magda-
lěnu spasenu učinil.
Kada Isushrst 30 jure let
svrševaše, tada ot Iv-
ana jest kršćenje prijal
i ot ńego kršćen. I tudje
po krsti jest ot djavla
bil jest iskuševan.
I kada je krstil Isushrsta i
inih ļudi i u-
čenjem put s-
pasenja ukazovati. I n-
a početki svojego učen-
ja ispustil jest ta
slatki glas govore-
ći: Činite pokajanja
zač se približuje v-
am carstvo nebesko. Po-
kajanja ih učil i skozi,
to jest ukazoval [25v][Column: a]nebeskago carstva očito
otkrvenje. I prija jego priš-
astva nigdare ni toga
slišal nijedan člověk t-
aka pravļenja. O, vernaja
riči i vsakoje hvali dos-
tojna, da je zaslužil
grišnik pokajanjem cars-
tvo nebesko imiti! A to
je poadded on the left marginkazalo se na grišn-
ici Mariji Magdalini,
ka je plna bila 7 djava-
l, to rekuć 7 semrt-
nih grihov, ki jesu iz-
vrženi van iž ńe supplied[skozi] skr-
ušenje i pokajanja i d-
a je milosrdno našl-
a Božju milost. Nije-
dan grišnik nima z-
upvati ot milosti Bož-
je zač Bog gotov jest
otpustiti vsim kaju-
ćim se. I zato kajućih
se zove v carstvo nebes-
ko, ko ni moglo biti pri-
ja priša^stja Hrstova nijed-
nomu grišniku. A to b-
iše sjedinal jedan
trat skozi Manas-

---

[Column: b]iju, koga za ńega pokoru
z jetja sprostil. I va-
spet ga v kraļestvo
vratil. Manasija běš-
e Boga razgniva-
l bezčislnimi gresi,
proroki jego ubijaje i ne z-
najaše, ča bi Bog bil. I t-
oliko prorok jego jest zm-
učil ki su jego karal-
i ot griha i mnogo uli-
c skrval krvju proroča-
skuju. Svetago Isaija pro-
roka, ki ga je ot griha kar-
al, toga je zapovida-
l drivenu pilu na po-
l pretrti. I paki poto-
m po mnogom zgrišen-
ju jet ot svojih ne-
prijateļ i ispelavš-
i ga van i v uzu bil
položen. I budući jure
va uzi, poče pokajanje
činiti i vsim srdcem
svojih grihov učiń-
enih poče žalovat-
i. I moļaše se ka Gospodinu
Bogu sa slzami: Gle, s-
grěših, Gospodi, i pače pe-[26r][Column: a]ska morskoga umnožen-
i sut grěsi moji i jure n-
isam dostojan gledati
na visotu nebesku za m-
nožstvo bezakoni mojih.
Zač sam razsrdil
srd tvoj, premilosti-
vi Bože, i zlo sam stvori-
l pred toboju i v beza-
koni sam se veličil.
A Gospodin se na ń sm-
iloval tre mu je uka-
zal svoju milost.
I milosrdno je prijal
jego pokorenje zač ga je
is pržuna i is tamni-
ce ispeļal i vrat-
il ga je v ńega kraļes-
tvo va Jerusolim. I sko-
zi toga Manasiju z-
namena se grišnik pro-
kleti, ki je kada grih
činil bez straha, u-
kazuje da na Boga ne ma-
ri, a proroki mučiv Bož-
je, ki su ga karali ot gr-
iha a to je kada je uče-
nikov i kazateļ uče-
nja poslušati ni hot-

---

[Column: b]el. I koliko godi ta g-
rišnik dlgo prebiv-
a v semrtnom grihi,
v istinu jest toliko
dlgo v djavļem pržu-
ni i v tamnici jego pre-
biva. Ako pak uči-
ni pokajanje ot vsega
srdca svojego, a
Gospodin je
gotov tudje smilo-
vati se i pomoći jem-
u svoju milostju.

Ka-
ko otac čeladni milo-
stivo prsurplusvima sina svojego
A to je takoje Gospodin pritču
klade ot dviju sinu ot o-
noga sina svojevoļnoga
po ištoriji Pisma s-
vetago Luke. Ki je zaša-
l ot otca svojego i bil
je prišal v dalečnu
zemļu. I tamo je vse b-
lago stratil živ-
eći bludno z bļud-
icami. I služiti po-
če v jednoj vasi st-
ojeći u jednoga grajan-
ina i ńega svińe pas-
iše. Svojevoļnoga sina [26v][Column: a]toga vsakoga grišnika
znamenava, ki Otca
svojego nebeskago z-
ajde, a to je kada sem-
rtno sgriši. I tada
ta zli sin v dale-
čnoj zemļi jest jer-
e po proroci se piše
da je daleče osupplied[t] grěš-
nih spasenje. I ta-
ko ļubodjejivi st-
rati svoje blago k-
ada svoje smisli
i svoje sili obra-
ti ka zlu. I tad-
a se pridrži jedno-
ga kmeta ili gra-
janina, to rekuć Loc-
ifera, i tako pase
svińe zač grihi s-
vojimi teškimi krm-
ili pita djavle. I
potom sin svojevoļ-
ni prišad je taku
nuju i teškoću glad-
nuju i želel se na-
sititi ot rožac. T-
ada se v sebi sra-
zumsurplusoiv i poče pok-

---

[Column: b]ajanje činiti zač
ubožastvo i potrib-
ovanje nijaše ga. A na
tom moremo znamena-
ti spasiteļnu milo-
st da tako hoće da b-
i grišnici činili p-
okajanje. Jere tako vel-
mi tako našego spasen-
ja išće i ļubi da vsim-
i običaji kimi more, ti-
mi nas k sebi nakla-
ńa. Zač nike protezu-
je skozi vnutrńe vda-
hnutje, a nike priklańa
skozi spasiteļno
naučenje, a nike takoje
privezuje skozi svet
milosrdivi i dariv-
i, a nikih primļe s-
kozi posramļenje tr-
penja ne krivi buduće.
I tim običajem se je t-
a sin sebevoļni bil
prignul se ili prig-
nut bil i zato se
je pokajanjem priklonil
ka otcu svojemu i vrat-
il se je tada. Uzri-[27r][Column: a]v ga izdaleka, otac
v srětenje jemu i ka ob-
jemanju jego i k celi-
vanju jego v ļubav
jego vpad. [sic!] AktojeTakoje Bog
izide priti kajuću-
mu se v srětenje s-
kozi predidućeju m-
ilost i prime ga sko-
zi svoju milost i vse
mu grihi otpusti.

Kako je
David činil pokoru z-
a grehi
To je takoje znamena-
no bilo nigda na kr-
aļi Davidi, ki běše učin-
il ļubodějstvo i ubi-
jstvo. I kada bi karan
ot Natana proroka, tada
reče: Oh, sagrěšil sa-
m, a tada je tudje Bog m-
ilostivi bil goto-
v da bi jemu otpustil. Na
zač kada je rekal: Oh, sa-
grěših, a tada je jemu Na-
tan prorok tudje odgovor-
il: Gospodin Bog otpustil je-
st tebe tvoj grih i-
li zgladil jest tv-

---

[Column: b]oj grih. O, kako jest veli-
ka milost tvoja, Gospodine!
I kako jest neizrečena
zač nijednoga kajućag-
o se i pokoru double writingi pokoru tv-
orećago dojstojno ju
něsi. Kako jesu m-
nozi ki jure jesu sveti ot S-
tarago i Novago zako-
na něsi vzal: na Pe-
tra, ni Pavla, ni na
Tomu, ni na Matěja, ni
na Davida, ni na Ahebě-
ja, ni na Manasiju, ni na
razbojnika, ni na Ahi-
ora, ni na Zaheja, ni na
Něvjićami, ni na Sama-
ritanu, ni na Jaajabu,
ni na Rut jednu, takoje ļ-
ubojnicu, ni na Teofila,
ni na Vilberta, ni na
Tanaiolom, ni Mariju E-
juptajsku, ni na Emnuha, ni
Simuna, ni na Kornela, n-
i na Ezekiju, ni na Manda-
lěnu, ni na Lonjina, ni
Mojsejevu Mariju. A tada-
je i mi ne zupvamo za
mnoga naša p[sic!] reogrešen-[27v][Column: a]ja zač različne sve-
doki imamo Božjego mi-
losrdja. O, dobrotivi Isus-
hrste, posudi nam pravoga
svršenja, posluh, skozi
ki bismo zaslužili
priti k tvojemu domu sla-
tkomu prebivanju! Amen!

V prvom razdelu sli-
šali smo kako je bilo ob-
raćenje Marije Magdale-
ně, a potom slišimo ča je
učinil Isushrst v Cvitnu ne-
děļu. V ta dan troje ri-
či divně stvori, ke su se
pokazali skozi ta tri
sjedinanja. Prvo jest gda
je videl grad. Tada s-
e je vsplakal. Drugo da
su ga s veliku hvalu i s-
lavu prijali. Treti da je
tržce iz crkve izag-
nal. Najprvo znamena-
ti jest da gredući ka Jerusolim-
u i vidiv ga i vspla-
kal se je žalujući škod-
e i rasipanja grada, ko je

---

[Column: b] imelo jemu priti.

Kako se je
plakal Jeremija nad Jerusolimom
Ta plač Spasite-
ļa našego prija r-
ečeni bil je skozi Jeremiju
proroka, ki je plakal zapus-
tenje Jerusolimsko ot vavilons-
koga pleńenja. A takoje je Isus-
hrst plakal v zapusten-
je jego, ko je imelo biti jemu
ot Rimļan. A takoje i mi pri-
kladom Isushrstovom plaka-
ti imamo kada vidimo n-
aše iskrnne v smućenju il-
i v žalosti. I veće jest b-
oļe milosrdje imiti k ža-
lostnomu nere vrěmenno-
ga blaga udilevati.
Jere kto se smilosrdisurpluse na-
d žalostnim, viditi
je tako da je sam sebe jemu
dal se. I takoje jošće ima-
mo se smilovati nad
našimi protivniki, kako
i nad prijateļi prikladom
Isushrstovim, ki se je smiloval
nad židovi, svojimi nepri-
jateļi. Jere ni podobno da-
bi ta milosrdstva [28r][Column: a]i milosti double writingi milosti Božje ne imel kt-
o se smiluje nasupplied[d] žalostnim
i srdcem ga ļubi.

Kak je pri-
jat David s hvalami. Kapitul 18
Prvih kńig car
Drugoje jest znamena-
ti da su izašli
ļudi v srětenje prot-
i Isushrstu. A to je nigda zn-
amenano bilo na kraļi
Davidovi proti komu
su šli ļudi s hvalami
v sretenje po ubjenju Go-
lijada. I pěs slavnu vsp-
evahu na čast jemu i n-
ad kraļa Saula. Jego v-
eličahu zač Saulu
1000, a Davidu 10 000. David
znamenaše Gospod-
a našego Isushrsta, ki je pre-
magal Golijada, to r-
ekuć djavla, našego n-
eprijateļa. A ta koje pr-
avi David, to rekuć
Isushrst, va Jerusolimu v Cv-
itnu neděļu, jest b-
il čašćen velmi na u-
takńenje plka. Jedni zv-
ahu: Osanna, sinu Davi-

---

[Column: b]dov!, druzi kričahu:
Blažen, ki si prišal va ime
Gospodńe! A ini ga vzivahu
kraļa izraelskoga, a dr-
ugi nazivahu ga sp-
asiteļom světa. A ini
s cvetjem, a druzi s pa-
lijami proti jemu isha-
jahu, a ini svite svoje
prostirahu na puti.
Duhovnim zakonom Jeruso-
lim viklada se vid-
enja pokoja skozi vernu
dušu duhovno se zna-
menava. Kako i Spasit-
eļ naš gotov jest pr-
iti, i mi proti jemu v sr-
etenje v put iziti
skozi skrušenje srdca
imamo. Slava Bogu glasi
vspevajuće vapijemo ka-
da na ispovědi grěhi
naše plačući ispoved-
amo. Letorasli pal-
move k slave Božjej v r-
ukah, kada naše tel-
o zadovoļe učinimo
kaštigati i priloži-
ti je k pokori. Svite naše [28v][Column: a]prostiramo Božjej ži-
vinici na put kada
vrěmenno blago dajem-
o ubogim Hrstovim, s cv-
etjem proti Gospodinu Bogu
na put ishajamo i jego
častimo kada milo-
srdnimi deli i razl-
ičnimi častnostmi
sebe ukrašujem, Isushrsta
va ime Boga blagoslivļamo, ka-
da za jego dar nam
dani umiļeno jego hval-
im, cara jego i Gospoda
jego našego svedočim-
o, i ako činimo vsa naš-
a dela s Božjim str-
ahom i s jego častju.

Paki kako je tržce ka-
štigal i ispudil
is crkve
Treto znamena-
ti je da je stvori-
l Isushrst bič tovrvi t-
re je kaštigal tržce
i kupce i vanka je is crk-
ve izagnal. Prav-
rativ Isushrst stole s
dinari ke tržahu na

---

[Column: b]promenu ili na gambi-
ju, zač bihu ozurnic-
i, a to se ļubļuše gr-
lu zakonnikom. A to t-
akovo kaštiganje i f-
ruštanje, ko učini Isushrst
bilo je znamenano da-
vno na Eliodori.

I kako je
Eliodor bil kaštigan
Biše kraļ Solenat
kneza svojego Elio-
dora poslal da b-
i šal va Jerusolim i ob-
rubal ih crikav. I k-
ada s veliku silu pride
v crikav i s mnogimi oružni-
ci, a tada tudje bi pro-
ti jemu Bsupplied[o]žje pomošće-
nje vzsupplied[d]viženo zač brz-
o i naprasno pride nik-
ak koń prestrašan
i biše na ńem niki ki s-
ediše, ki běše vas or-
užan i biše straša-
n. Tada ta koń prisk-
očiv i udri Eliudor-
a prvima n[sic!] aogama i š-
kripļući na ń zubi i k
zemļi ga potlači. [29r][Column: a]A tu bihota takoje d-
va mladca moćna k-
a tepihota Eliodora
biči dari do semrti.
I kada jure presta ta
koń i ta mladca [sic!] uttot t-
oga bjenja tre Eliodor-
a kako mrtva ostaviše.
Da kada se je za ń moli-
l najvišši biskup
Onija, tada je oživil
i vaspet se vrativ k
svojemu gospodinu i reče da k t-
omu delu nisam moć-
an. Ako kraļ ima ko-
ga neprijateļa komu
semrti želije, nekat
toga double writingtoga pošle v
Jerusulim da onu ih cri-
kav obruba. Eliodor
bil jest kaštigan
zato da je crikav ho-
tel obrubati, žid-
ove bili su kaštiga-
ni za ozuru i ipokrit-
u jera zakonnici i lice-
měrniki slavļahu v
crkvi grlu ļubļenje mi-
tnike da bi mito ime-

---

[Column: b]li ili ozurali, da b-
i mińali pinezi tim
ko bi hoteli ofertati.
Na po zakonu ne bi ime-
li bili ozuru toga
zbirati ili grlu s-
vojemu ļubeznive riči,
to jest da te male d-
ari ondi prodavati
dopušćahu: smokve s-
uhve, orihe, jablke, tako
narejevahu svojemu grlu
ļubsupplied[e]znive riči, měndu-
le, kokoše, guske, golu-
bi i k těm ine im podo-
bne. I tako tu ozuru
falsu prikrivahu pla-
šćem, a tih sloves Bož-
jih v Ezekili proroce ne hot-
ehu poslušati, ki g-
ovori: Lihvi i vsego
inoga na blago ne v-
zimajte! I to drago
slovo priležno na pa-
meti držite! Nada
s tim grihom jesu mn-
ozi hrstjane dari i do da-
nas ki falso i last-
ivo čine taku ozuru [29v][Column: a] i takove lihvi plašće-
m pokrivene, ke almuž-
na i inoga dara ne d-
[sic!] ěavaju za Božje milos-
rdje ili ļubav, na za
dar, ili v službu, il-
i prijazan, ili prigo-
vorenje. I te težko s-
grišaju toga slova Bo-
žja ne strahajuć se:
Dar ili almozinu d-
ajte i nišće zato vz-
eti ne upvajuće! Takove
ļudi Gospodin is hrama svoje-
go nebeskago izrene i
ih koren iz zemļe živ-
ućih ispļeve. A zat-
o budimo [sic!] prileleprileže-
će ka Bogu i Božju služb-
u častiti ako ne išćem-
o ot Boga biti věčnim b-
ičem kaštigani. Ost-
avimo takovu ozuru
i vsako obhojenje ozur-
e da bismo ne bili ot Gospodin-
a izagnani ot crkve v-
ěčne i ot slave buduće-
je. O, dobri Isushrste, nauči
nas vsěh riči ta-

---

[Column: b]ko ih se obarovati da
bismo zaslužili v
crikav slave tvojeje věčne
vniti! Amen!

V prvom razdeli sl-
išaste o Cvitnoj ne-
děli, a potom sliš-
imo o Božjej večere i svetos-
ti Božja tela. Kada se p-
ribliži vrime v ko Isushrst
hoti pristupiti mu-
ku, pomislil jest k ve-
čnoj pameti ostaviti
svetosti obećanje i d-
a bi nam svoju prezla-
tku ļubav ukazal.
I zļubilo mu se je da bi se
nam v piću dal.

Man-
na dana sinom Izdraviļevim. Kapitul
To je bilo davno na m-
ani znamenano, ka
je sinom Izdraviļevim v pust-
ińi bila dana. Velik-
o ļubļenje Gospodin žido-
vom jest ukazal d-
a paki je nam ukazal
neizměrneje riči jere ž-
idovom jest dal ma-
nnu, hlěb potribni i v-[30r][Column: a]rěmenni, alě je nam hle-
b dal potribni i ve-
čni. Mana, hleb nebeski
jest bil dan židov-
om da li nigdar na pr-
avom nebi ni bil, da
stvoren jest ot Boga na ae-
ri ili na nebi aernejem.
Na Krst, Spasiteļ
naš, jest hleb pravi
i živi, ki je s pravoga
neba sašal, ta jest
nam učińen pića. Ta-
gda jest židovom ra-
zve zjedinanje ili zna-
menje pravoga hlěba
Bog dal, da nam ne zna-
menje, na pravdu pravog-
a hleba nam jest dal.
I znamenajmo mnoge ri-
či na manni ot jedinanje kako
su ukazani bili, ke v
svetom Božjem teli pra-
vo istinno jesu svršen-
i. Manna nebeska vel-
mi prečudne nature v-
ijaše se biti zač na po-
preslki slnačnom ra-
zlivaše se, a pri ogńi

---

[Column: b] tvrdněiše. A takoje te-
lo Božje v srceh razvra-
ćenih sego světa ra-
zpliva se i miša se. N-
a srdceh ogńenih stvrd-
je tre izginuti ne mo-
re jere zali Božje telo
k svojej pogibili, a d-
obri k večnomu utešen-
ju. I kada ishajaše ma-
nna, ishajaše nakup i ro-
sa nebeska. A to se ta-
ko skazuje tim da do-
stojnim s Božjem tel-
om i nakup jest dana
Božja milost. Manna jest
bila bela i kako sněg psupplied[o]-
beļela. A tim se iskazuje
da ki prijemļe telo Božje,
ima imiti srdce skruše-
no. Manna imela jest vssupplied[a]-
ko hotenje, to rekuć pi-
će zemaļsko. Ali toga
hotenje napohupuje čute-
lnost da bi s ńim v B-
ožjem teli, nere smisa-
l v svetim pametova-
nji tre v nebeskom mišļ-
enji. Okušenjem manne v [30v][Column: a]vsako hotenje kako je ki žel-
il, tako se je obratil-
o. Na k sladosti Hrstove ni-
jedno hotenje sego světa
k ńemu se ni priravna. I ki
bi te sladkosti jeda-
n trat svršeno okus-
il, vsa raskoš toga
světa pelinom bi mu se
biti mnela. Petsupplied[a]r, ka-
da sladkosti te n-
a gori Tabori okus-
il běše, tada je tu-
dje želil ondi sta-
n učiniti i tu vazd-
a prebivati. Zapo-
vidal je bil Mojse-
j ļudem da bi rano
pred vshodom slnc-
a izašli tre da
bi ot ńih nabral
ili vzel jednu miri-
čicu manne, ča bi mog-
al za jedan dan z-
adovoļe imiti. I ka-
da su d[sic!] aomov prišl-
i, tada nijedan veće
ni imel razve tu m-
iričicu. A takoje i ti

---

[Column: b]ki plne měrice nazbir-
ati nisu mogli, ti ka-
da su k domov prišli,
tada su plne měricu
manne našli. Takoje g-
do telo Božje prijemļ-
e i kada bi veće obet
nere jednu prime, tada
tim jest ne prijal v-
eće, razvě kako i ta ki
jednu prime. Takoje i t-
a ki jedan delak ob-
ěti prime, mańe ni p-
rijal nere ta ki cel-
u obět.

Kako jidu jan-
ca na pasku sinove
Izdraviļevi
Takoje večera Božja b-
ila jest znamenana
na jaganci paskovnom,
koga su Ijudeji jili p-
o zasupplied[ko]nu v Četrtak ve-
li pred Vazmom, za-
č jest bil Gospodin za-
povědal sinom Izdravilsk-
im jisti ga kada
ih je hotel iz jejuptaj-
skoga svezanja iz-
peļati. A takoje Isushrst [31r][Column: a]jest svetost Božja
tela tada najprv-
o postavil kada je
nas hotel izneti ot
djavalske moći. I kad-
a su sinove Izdraviļevi janc-
a paskovnoga jili,
tada su bili opasa-
ni i držeće v rukah
šćapi ishojahu. Tako-
je gdo koli prijemļe, i-
ma biti opasan či-
stoću i misaļu te-
la i ima držati s-
kozi tvrdost prav-
e vere. I imaju takoje s-
tati v dobroj veri k-
u su počeli držat-
i i sebe ne klasti v-
aspet v blato s kog-
a se je stal. Janca su
jili s rerihu z sal-
su i s muštardu ko je
z ļutu ričju, a mi ima-
mo telo Božje jisti
z gorkim i ļutim skru-
šenjem, a skozi nog st-
anja Svetoga pisma ra-
dost želiti. Božje

---

[Column: b]telo prijemļući takoje
imamo se obuti, to reku-
ć varovati se da bi
želenja svoga nijedn-
im gnusom ne poskvrn-
ili. Jańac paskovni
ne bil va vodi kuhan,
da va ogńi je bil peč-
en, a takoje telo Bož-
je imaju biti sažgani
ogańu ļubavju da bi
dost[sic!] ioojno telo Božje priimali.

Mehlisě-
dek prikazal jest A-
vramu hleb i vino. Kapitul
40 Ezonis
Krist jest dal Božje te-
lo va obraze kruha
i vina. A to běše
znamenal kraļ ki b-
ěše visoki jerěj Melhi-
sědek. Běhu 4 kraļi
zemļu Avramļu popli-
nili i mnogo plena i l-
ota s mnogimi vernimi za-
jali. Tada je sast-
inuv Avram s svojimi
domačedci i pobi je, i s
plenenimi se je domov [31v][Column: a] vratil. A tada je ša-
l v srětenje jemu kra-
ļ Melhisědek nesuć-
i mu hleb. A ti-
m je znamenana svetost
Božja tela. Melhised-
ek, kraļ, biše jerej Boga
višńega i znamenal
je Isushrsta, Gospodina našego, za-
č Isushrst jest kraļ jere jes-
t vsa kraļestva stvo-
ril. On jest takoje jere-
j jere jest prvu misu s-
lužil. Melhisedek
kraļ jest prikazal
hleb i vino, a Isushrst va ob-
raze hleba i vina jest
postavil svetost. I
zato jest jerěj nazva-
n psupplied[o] urdini Melhisěd-
eka zač jest zname-
nal tu svetost Melh-
isědek na prikazanji.
Melhisedek biše jerěj
i takoje jerěj nad kraļ-
i, na kom jest krasno z-
namenana dojstojnost
jerějska, zač jerěji m-
ogu nazvani biti jerě-

---

[Column: b]ji kraļem jere na dost-
ojnosti višši jest v-
sega jerějstva cisarskoga.
Višši jest takoje moć-
ju nad patrijarhi i proroki i
takoje nikim običajem č-
asti anjelske jere jerěj t-
elo Božje tvoret, koga
anjeli učiniti ne mogu,
ani patrijarsi ani proro-
ci nigdar nisu mogli t-
oga učiniti. Skozi Ma-
riju Sin Božji jest oteles-
nen na skozi jerěj mnogo
krat se v telo obraća. I
zato jerěje imamo čast-
no počtovati jere v ńih
tvorenju svetost tela
svoga račil sjedina-
ti. O, dobri Isushrste, daj na-
m tvoju svetost tako č-
astiti da bismo ot te-
be nigdare i va věki ne
bili otlučeni! Amen!

[32r][Column: a]V prvom razdelenji s-
lišali smo kako je Isushrst
svoje telo ostavil.
Potom slišimo kako je
svoje neprijateļi porin-
uv porazil. Kada je Iju-
da s inim apostoli priji-
mal svetu večeru, ta-
da je potom šal spr-
avļati Isushrstove neprija-
teļi. O, kolika je bila I-
sushrstova dobrota i milo-
srdje! O, kakovo běše pak
Ijudina nemilost i
zlost i blaznivost!
Isushrst jego svetosti svo-
ga tela i svoje krvi
napital, a on jest o
ńega nepočtenji i muci
na srdci mislil. Hrst vi-
deći vse rěči ni ga h-
otel otkriti ani sveto-
sti jemu otpovidati,
a v tom jest hotel jerěj-
om običaj na razdava-
nji tela Božja dati.
Jerěj videći nikoga,
da on jest v semrtnom
grisi tre k Božjemu t-

---

[Column: b]elu pristupa, nima m-
u otpovidati da bi ga
ne zjavil. Potom je š-
al Ijuda da bi Isushrstove
neprijateļe sabral.
Isushrst jest šal na to m-
esto ko je Ijuda dobro
videl da ga ima on-
amo dočekati. Tada
pridoše oružnici s
meči i sa oružjem išću-
ći ga va tmě sa svě-
tilniki. Na Isushrst jest
k ńim ili proti izš-
al im umiļeno gov-
oreći: Koga išćete? Na
oni tvrdi kamen proti
stahu i otgovoriše:
Išćemo Isusa Nazara-
nina. Isushrst tada pret-
ih i presladak otg-
ovor jim učini, reki t-
ihim glasom i dobro-
tivim umislom: Ja jes-
am. A kada to usli-
šaše, vsi se nazad
lěknuše ili otstup-
iše i kako mrtvi na zem-
ļu padoše. O, prenori [32v][Column: a] i nesmislni židove,
ča vam bi prospeš-
no tako množastvo
sbranja ki mužaski
poraženi ležite t-
ihim slovom? I ča su
vam prospešni vaš-
i světi, ki ste pobjeni je-
dnim slovom toliko
t[sic!] uisući? Ili ča vam
jest prospěšno vaše s-
trašno oružje i pance-
ri, ki jednim slovom p-
remože vas, a tako m-
nožstvo. Jeda li ne
vidite Hrsta samoga je-
dnoga moćńejšega nego
vsih vas. I da bi hot-
el, mogal bi vsěh po-
gubiti vas. Ni li
mogal zapovidati
zemļi da bi se pod v-
ašimi nogami otvoril-
a i vas vsěh živi-
h kako Datana i Avir-
ona [sic!] poldapogltla. Ali bi moga-
l ogań i sirru na vas
poslati i kako Sotom
i Gomor ogńem pogubi-

---

[Column: b]ti. Ali bi vas mogal v-
odami nebeskimi stopit-
i kako běše vas svět poto-
pil. Ali bi vas mogal ka-
ko Lotovu ženu v kame-
nje obratiti, ili kako Eju-
ptenine mnogimi pomast-
mi smutiti. Ali bi vas
mogal vsih v prah pope-
lno obratiti kako vojsku
Senaheribovu sto i 70
i 5 tisuć. Ali bi vas
mogal pobiti naglu s-
emrtju kako nigda pobi sin-
i Gerove i Amonove. Al-
i bi mogal vas vsih ub-
iti mečem anjelskim kako
za Davida ubi preveliko m-
nožastvo ļudi. Ali bi
vas vsěh djavalsku moć
dati kako va vrime Tob-
ije běše dal 7 muži S-
arru. Ali bi mogal na
vas pustiti da bi va-
s pogubil kako Hora š ńe-
ga vojsku i s dvima peto-
restnikoma. Ali mogal n-
a vas poslati ogńene ka-
čke kako nikada na vaše [33r][Column: a]pridne otce ki su mu se prot-
ivili. Ali bi mogal v-
as raztrzati pusti-
vši lave i kako nigda v
Samariji učini ratajem
kraļa Samanasara. A-
li bi vas mogal raz-
driti skozi srditi-
h medvidov zubi kako
nikada 42 otroka ki se E-
liseju špotahu posme-
vajuće. Ali bi vas mog-
al kaštigati i fruš-
tati kako Eliodora ka-
štiga i potlači ili ka-
ko Antioha gnojem i čr-
vi pogubiti. Ali bi
vas naglu zlu jezu
mogal poraziti kako
nigda porazi Ezu, Mojs-
ejevu sestru Mariju. A-
li bi vas mogal pora-
ziti slsupplied[ě]potu i mrakom
kako v vrime Elisěja bil
jest poražen zastup
ļudi surskih. Ali b-
i mogal vam vsim r-
uke usušiti iskrivit-
i kako je nigda učinil Ro-

---

[Column: b]voamu va Vitlěomě
pri oltari. Ali bi mog-
al vsu odiću bran-
u, to jest šćite strti
ļutih zubi črvi kako je
strl v zapusti as-
urskom vse ih kola i
tare ih zamisla. Te
vse riči inim podobno
i ravně mogal bi učini-
ti da bi se hotel bra-
niti, ali ne hoće ijed-
noga najmańšega ot vas
poraziti. A to učini z-
ato da bi ukazal da
svoju dobru voļu hoće
semrt prijati. I gda bi
vam hotel odolati,
ne biste ga mogli jati a-
ni držati ga. Na to-
liko da je ukazal svo-
ju moć i svoje vitežst-
vo, da otpustil im jest
da bi se vstali vasp-
et gori i da bi ga jeli.

Samon jest porazi-
l 1000 muži oslovu čeļust-
ju. Kapitul 15 v Kńigah
ijudeskih [33v][Column: a] To premoženje neprija-
teļ Hrstovih rečenih v-
iše boļe je nigda znamen-
ano na Samsoni i na Siga-
ri i na Davidi jere je Samson
ošļu čeļustju poraz-
il 1000 muži, a Sigar je-
st ubil raliomu 60
ļudi. I kasupplied[d] ti z Božju p-
omoćju toliko neprijate-
ļ pobili, tada ni ču-
do da su pred Isusom Krst-
om vsi neprijateļi ńeg-
a pali.

David běše ubil 80
ļudi. Kapitul 23 v kńigah
drugih carskih
Pisanje Davidovo,
malo črvak z driva,
govori da je 80 ļudi po
jednom ubil. Črva z
driva kada je ot koga tko
taknut, tada se kako
vidi veće i mekčje, ni
kada on koga driva
dotakniše, rad je prov-
rta. Kako David, kada
jest bil meju svojimi ļud-
i, nijedan meju imi ni bi-

---

[Column: b]l tišji . Da pak na su-
di i na boji, nijedan ni
bil tvrdši. Takoje Hrst ka-
da je bil na tom světu, b-
ěše pretih, ali za-
to na sude proti svoji-
m neprijateļom bude v-
elě okoran. Ki je tiho s ļu-
di prebival i hodil
bez rvanje i trpil je pori-
vanje i bjenje kako črvak. I
videći to tre dresel-
o ocvili v pěsme reki: Ja sa-
m črvak, a ne člověk. Rečen jest
ne toliko črv, na črvak
driveni jere na drivi kr-
iža umorili ga prokl-
eti jesu. Prilično je ta-
koje mladi nazvan ta-
koje mladi, zač je telo
jego bilo mlado i mekko.
A koliko telo jego bilo
jest mekčijše i mlajše,
tim jest bila muka jego
težša i okornějša. I z-
ato govori visokim g-
lasom da bi pogledal-
i i pozreli vsi ki po p-
uti prehajate, jeste li [34r][Column: a]kadi videli taku mu-
ku. O blagi Isushrste, daj na-
m tvoju gorku muku tak-
o ogledati da bismo z-
aslužili vazda s tob-
u prebivati i veselit-
i se! Amen!

V prvom razdeli sliša-
smo added on the left marginkako je Isushrst neprijateļe
porazil. Potom p-
ak slišimo kako ga je Ijud-
a lastivo pozdravi-
l. Ijuda kada preda-
l Spasiteļa našego
Židovom, ob ļubvi da-
l jest znamenje jim, a t-
o běše lastivo i prepro-
kleto. Zač poļubļenje
vazda biva znamenje ļ-
ubve, a to poļubļenje l-
astivi Ijuda promeni
v znamenje predanja. A to
lastivo pozdravļenje,
ko se je tako na Isushrsti
s[sic!] lt vorilo tako lastivo, bi-
lo je davno prija znamen-
ano na Jobi i Amasi.

---

[Column: b]Joab, ki je lastivo po-
zdravļal Amasa i u-
bil ga je. Kapitul 10 Cesarske kńige 2
Joab pozdravļasupplied[l] je
Amasa lastivo
misleći i bratom ga je n-
azival. supplied[J]oab je desnicu
drže Amasa pod bradu
i celoval, a livu izn-
an meč i ubil ga. Vi-
di se da je Ijuda kako desni-
cu Hrsta za grlo držal
zač se added on the right marginčte da mu je lipu i sl-
atku ričju rekl: Zdrav,
meštre! I v tom se vidi
da je livicu meč izna-
m i ubil ga, zač se čte
da je v glatkih i lipi-
h ričeh neprijazan ta-
jil. O, Ijuda, za ku rič jes-
i to stvoril added on the right marginda si svoga S-
pasiteļa predal? Ili
ko zlo jest tebě on stvo-
ril da si jemu to učini-
l? On jest tebi dal
apostolsku čast dal i d-
osto[sic!] sjnost da čemu si
ti stvoril proti je-
mu tu zlobu? On te je bil [34v][Column: a]izbral v čislu 12 a-
postol i mučenik, a ti si jemu
pokazal se ot vsěh i-
nih najlastivejšim
nevernikom. On te je bil
počtil meju svojimi 12
vlašćimi prijateļi, a
ti si se ńega otvrgal i p-
ridržal se neprijateļ.
On jest tebe prijal
v svoje tajne sa inimi a-
postoli, a ti si pak v svet
hodil š ńega neprijat-
eļi. On te je posilal b-
ez pinez i bez taške d-
a bi ga pravil ļude-
m i učenjem jego. I kamo g-
odi si šal š ńega ob-
mislenjem, vsega si za-
dovoļe imel. A ti si t-
o zabil tre tako t-
oliko oskrbi i napravi
priložit se k ńim da b-
i ga predal tre za m-
ale pinezi. On tebi da
moć da bi nemoćne ozd-
ravļal, a ti paki mis-
lil da bi ńega nemoć-
na samoga učinil i sv-

---

[Column: b]ezal. On běše tebi dal
moć da bi besi izgonil,
a ti si ga predal v ruci
djavļih sini. On je tebe u-
činil svoga komornika
i vladavca, a ti si se uč-
inil jego protivnik i pr-
edajica. On te je bil post-
avil nad vsim svojim
i nad vsemi pinezi ča je b-
ilo jemu va almužno dano
i ti si toga k svojej ļub-
osti mogal užiti kol-
iko si hotel. Da zač i ti
tada svoga Gospodina za
te uboge i male pinezi
predal. Ti si kral z o-
či svoga Gospodina kako si ho-
tel, zač si ga tada p-
rodal za 30 pinez. On
te je račil napitati
svoga tela, a ti se st-
idil něsi ńega tela
na semrt v ruke židovo-
m. On te je napojil svojeje
krvi presvete, a ti se něsi
bojal jego krv k prolijanju
predati. On se ni sramo-
val tebi služiti i t-[35r][Column: a]voje nogi umivati, a ti
si něsi sramoval jego l-
astivo pozdravļati.
On je tebi svojih ust k c-
elivanju ni zakrati-
l, da li je tvoje srdce v tv-
ojej zlobi ostalo ka-
da si ga pozdravil.
Tada te pritelom jest
imenoval da tvoje sr-
dce krivo ni se preminil-
o ot zalago smisla
početago. On tvojego
falsoga predanja ni
hotel javiti Petru
ni inim apostolom zač jest v-
idel da bi ga ubil-
i bili i on se toga u-
ztrići jest hotel.
V Starom zakoni jest
pisano: Zub za zub,
oko za oko, da li nig-
dar ni bilo podobno
vratiti zla za z-
lo. Ali ti, nečisti
Ijuda, jesi vratil z-
lo za zlo da si to-
lika i taka dobrotv-
orca predal. A takoje

---

[Column: b]i tvoji tovariši židove
jesu vratili zlo za do-
bro, ki su svoga Spasite-
ļa na križi raspeli.

Kraļ Saul vraća zlo
za dobro Davidu. Kapitul
18 v Kńigah carskih prvih
To je bilo nigda o t-
om Ijudi i o Židov-
ih na Sauli zaznam-
enano, ki je zetu svojemu
Davidu zlo za dobro
vazda vraćal. Dav-
id bil je zet Saulu
kraļu jere je ńega hćer s-
ebi za ženu imel, added on the right margingde bil Davidu tast, da
zato iskal je semrti s mn-
ogimi zakoni David-
u. A takoje Sin Božji jest
prijal ot vašega pleme-
ne člověčasko poroždenje, a vi
ste se na ńega spravili
sa oadded on the left marginružjem ubiti ga. Dav-
id je neprijateļa Saulo-
va Golijada premogal,
a Saul je jemu vazda kako
svojemu neprijateļu semr-
t napravļal. Takoje
Bog paraona i vaše [35v][Column: a] neprijateļe dovoļe krat
premogal kih nińa nem-
udra vaša mišļenja ńe-
mu kako neprijateļu otpov-
ida. David je često kra-
t zaloga duha od S-
aula osupplied[t]gańal, a on je na
ńega svoje kopje brusil
da bi ga ubil. Tako je n-
aš Spasiteļ mnozih
idol vas jest otvrać-
al mnogo krat, a jure
sada vaša nemudro-
st na jego semrt oru-
žje pripravļa. Dav-
id izjizdil i priji-
zdil k zapovědi kr-
aļevi, a Saul ga je va-
zda li na semrt st-
rgal. A tako Isushrst jest
hodil vazda po vaš-
ih predeleh i puta sp-
asiteļnoga vas nau-
čeval, a vi ga zato
išćete da biste ga ubil-
i, toga ki je bil vam
vazda darovit i ni-
gdare vam ni v ničemre
naškodil. David bo-

---

[Column: b]lizan Saulovu v sal-
tir guduć jest utešev-
al, a on je pak jemu boliza-
n i semrt pripraviti
žeļel. A takoje je Isushrst u v-
as nemoćnih ozdravļa-
l i mrtve vskrěšal, a jur-
e se vaš zbor sada k ub-
jenju ńega pripravļa.

Kaj[sic!] oin ubi brata Abela.
Kapitul 4 Kńige Ezena
Tada vi podobni
jeste k Kajinu, ki jest
brata svojego bez krivi-
ńe vznenavidel, a nišće
Abel jemu zla ne stvori
v tere ga je jošće ubil. Da-
ri ke je prikazoval Abel
Bogu su bili prijatni i hval-
ni, to je ta krivińa,
ako more to biti rečeno kri-
vińa za ku ga je ubil. A t-
akoje Hrst hvaļen běše ot naro-
da. A zato i rekoše: Ako g-
a tako ostavimo, to v-
as narod vzverujet v-
a ń. Da ako bi vsi vzver-
ovali va ń, ča bi škod-
ilo, jeda li nisu vse ńe-[36r][Column: a]ga riči prave i spasi-
teļne kih vas uči? Kajin
je prizval ili zazv-
al Abela lipimi riči
i rěčmi ga ispeļav i u-
bil ga je ranami mrskim-
i. A takoje i Ijuda, kimi
lipimi riči pozdrav-
ļal Hrsta, a neprijateļom
jego jega predal na ub-
jenje. Kajin je ubil vlašćega
svoga brata, a Ijuda
s židovi jesu ubili Hrsta,
brata i oca svoga. O-
tac vsih jest zač nas
jest vsih stvoril. Bra-
t naš jest zač plt n-
ašu na se vzeti s ļuba-
vju račil jest. O, blagi
Isushrste, ki račil jesi naš b-
rat biti, smiluj se na-
d nami i obrani nas double writingi obrani nas kako milosti-
vi otac! Amen!

V prvom razdelu sli-
šali smo kako je Hrst poraže-
n i predan v celovu.

---

[Column: b]Potom slišimo kako je bi-
l pošpotan i opļuva-
n i oči mu zavezani. Ka-
da je zbor židosupplied[v]ski Hrsta
jali su i svezali, tada
se je prigodilo da je pred
jednomu služabniku u-
ho otsikal. A tada je Isushrst
tudje svoju dobrotu
ukazal dotaknuv se
jego uha i tudje ga oz-
dravil. Tada su ga
peļali najprija v dom
Anne, ki běše tast na-
jviššega biskupa, to
jest Kajape. I kada ga
Anna uprašaše ot ńega
učenja, otgovori mu Isushrst: U
prašaj tih ki su slu-
šali. Zač on nigdar
ni učil va otajni mes-
ti, na v crikvi ili v š-
oli židovskoj kadi
su se vsi ļudi zbiral-
i. Tada tudje jedan s-
luga razved ruku i d-
a mu poličnicu veliku,
a tu se domněva da bi
ta isti sluga bil [36v][Column: a]Malěh, komu bil Hrst uh-
o pozdravil prija
toga. Da Hrst ni se sm-
util ani se je branil
razve je s pokoru ti-
ho trpil. O, bratja, kt-
o bi ot vas poličnicu t-
rpel da bi mogal ča
je ili kako je Krst moga-
l! Ča bi učinil, jeda bi
bil s Petrom meč iz-
drv i toga pomasti-
l? Ili bi sa Ivanom
i Jakovom na ń og-
ań s neba pustil? Brsupplied[a]^tja,
nimamo tako učiniti
da poslušajte učen-
ja Hrstova: Kto te udri v
jedno lice, obrati mu
i drugo. Potom pove-
doše židove Isushrsta ot A-
nne s mnogimi protiva-
nstvi i privedoše ga
v dom Kajafe. I tu se z-
braše stasupplied[r]išine ži-
dovci v svet kako bi
mogli najti krivi-
ńu na Isushrsta da bi ga
umorili. I vsi ih

---

[Column: b] sveti, kimi su proti
jemu slagati mogli,
vse v laži skladahu.
Potom zakle ga Kaja-
pa Bogom da bi im bil
povidal: Ako bi on bi-
l Hrst, sin Boga živago. A
kada je jure pod zakle-
tjem poznal jego da
on jest sin Božji, osupplied[d]govor-
iše paki vsi i readded on the right marginkoše da
bi dostojan semrti
po ńega zasluženji. T-
ada zavezaše jemu
oči nikim rubom, opļu-
vaše lice jego mnogi-
mi slinami i davah-
u mu poličnice, i gov-
orahu: Kto je ta ki te
bije, prokuj i povij na-
m! Vsaku mrazost i
vsaku protivnost ku
su mogli proti jemu u-
činiti, to ti mrski ž-
idove bez milosti
jesu učinili. Ta pr-
otivnost takoga
našpotanja tako nep-
odobnago bilo je v domu [37r][Column: a]Kajapovu vsi celu t-
u noć dari do jutra.
O, kakova jest bila ti-
host i pokora našego
Spasiteļa! O, kakovaja
pak bila židovska
zloba i nemudrost – o-
či ke vse videta jesu
zavezali, a pokle on
vse riči vidi, kada
bi ga mněli da bi on
nigda ne vidil. Lic-
e to razkošno i utěš-
no, v ko anjeli gleda-
ti želiju, to svoji-
mi slinami nečist-
imi zapļuvati ni-
ste se bojali. I smel-
i ste svezati te č-
astne rucě, ke sta ot p-
očetka světa nebo i z-
emļu nebo i zemļu st-
vorile. Velihu jemu
prorokovati smisl-
ivo ńim se smijući, p-
o koga su moći nigda p-
roroci prorokovali.
Mišļahu toga peču
oslipiti, ki ih ist

---

[Column: b]nigda stlpom ogan-
nim račil prosvěti-
ti. Ni stiditeli s-
e jego lice slinami
zapļuvati i zakri-
vati, ki vse bil n-
igda zakril stlp-
om va dne ot znoja
vele prečudno.

Ur muž
Mari[sic!] njin jest ponižen
v slinah židovskih i posupplied[t]lačen
Židove, ki su lic-
e Hrstovo svojimi slin-
ami umazali, skozi
idola slitoga t-
elca bili su zname-
nani. Kada sinove Iz-
draviļevi ine bogi sebe hot-
ihu stvoriti, tada
Jarun i Ur, muž Mariji-
n, ńim povolstva ni-
sta stvorila. Tada
oni razsupplied[g]nivavši se, na-
padoše na Ura i pļujuć-
e na ń slinami su ga
zadušili. Oni se bihu
razgnivali na Ura
zato da se je protiv-
il ńih idolom. Ali [37v][Column: a]comerniki nenavijahu Hrsta
da ih jest učenjem ka-
šsupplied[t]igal.

Ham, ki se
je špotal ocu svoje-
mu Noju otkriv sramot-
u jego. Kapitul 9 Kńigi Jezena
Ti takoje židove,
ki su se Hrstu sramo-
tno poš[sic!] tpotivali,
i bili su znamenani
na sinu Nojevu. Ham, ki je
imel po pravdi otca
počtovati, čte se o
ńem da se je jemu smijal
i špotal. A takoje ž-
idove s pravdu bi im-
eli čast činiti Hrst-
u, da za grih ih do-
vedeno na ńe da su g-
a ne počtovali i d-
a su mu se špotali.
I kako bi koli vidi se
da je nepočteno pošp-
otan bil ot vlašć-
ago sina, da li jo-
šće veće nepočteno b-
ilo špotanje nad
Hrstom. Noje v istinu t-
rpje špot v stanu,

---

[Column: b] gdi ga ni nigdor vide-
l, da Hrst bil pošpot-
an v domu biskupļi, ka-
di se bi se spravilo v-
eliko množastvo ļud-
i. Noje jest bil pošp-
otan li ot jednoga sina,
da Krst ot mnogih jest
bil pošpotan i osupplied[t] vs-
ih sveta. Noje jest im-
el dva sina, ka sta g-
a žalovala, a Hrst ni
imel nijednoga, ki bi ga
bil ondi požalova-
l.

Filisteji izne-
še Samsonovi oči. Kapitul
16 Kńigi ijudějske
Rečeni židove, ki su
se tako Isushrstom ri-
vali, ko je bilo znamena-
no na Filistejih neprisupplied[jateļi]
Samsonovih. Jere bihu
Filisteji jali Sam-
sona i oslipili i riv-
ajuće se ńim i špotajući se
jemu. Jere Samson
za voļu svoje veli-
ke sile sjedinava se
s Hrstom nikim podobstvom. [38r][Column: a]Samson v jedno doba d-
obrovoļno se zapov-
idal svezati. A t-
akoje Hrst jest dobrovo-
ļno hotel biti jet i
svezan i pošpotan.
I paki kada mu bilo d-
rago, to jest Samson-
u, tada se je rastrgnu-
v i svoje neprijateļe
pomastil. A takoje v
konac veka jest kada
on v svojem veličastve
i krěposti k sudu pri-
de, kada jure bude vě-
k zali na neprijate-
ļeh Hrstovih tre učini
pomast proti svoji-
m neprijateļom, tog-
a nijedno pismo i ni nij-
edan jezik ne more is-
praviti. Zač bi v
to vrime ńega nepri-
jateļi vse muki trp-
eli, nere lice tako s-
rditoga sudce i m-
astiteļa gleda-
li. Zač im tada r-
eče: Idite vi, prokleti,

---

[Column: b] va ogań večni! Da s-
vojim prijateļom
reče: Pridite, blaženi, i
primite plaću večn-
u. O, dobri Isuhrste, daj na-
m tebe tako ļubiti
i služi [sic!] žti da bismo
to blagoslovenje ot tvoga gl-
asa mi zaslužil-
i ot tebe slišati! Amen!

V prvom razdel-
u slišasmo kako
je bil pošpotan ot Iju
dej i oči mu zaveza-
li. A zda slišimo kako
k stlpu bil privez-
an, kada su pak jure bi-
li vsu celu noć st-
ratili ob ńem v špo-
tu, tada su ga za
jutra tudje pred P-
ilata popeļali
suda k sudu. I kada je
Pilat ot tužbe pro-
ti jemu ku čińahu ih
uprašal. Tada oni
rekoše da jest člověk prokl-
et i da izvaja v blu-[38v][Column: a]d ļudi i s pravoga
puta, ne li supplied[v] židost-
vi, naj i po vsej Ga-
lileji. Tada usli-
šav to Pilat, d-
a běše z Galileje, p-
osla ga k Irudu, z-
ač k jego sudu pris-
tojaše. I v ta ^dan učinis-
teja prijazan meju
sobu Irud i Pila-
t, zač prija toga
bihota meju sobu vr-
aždena neprijateļa.
Irud ne běše Hrsta ni-
gdare prija videl,
ali běše mnogo ob
ńem slišal i zat-
o jego prišastje velě
se radova se. Jere mńa-
še da bi on čarodej-
nik bil i niko čado
ot ńega želiše vidi-
ti. I kada ga Irud
o mnozih ričih upra-
ša, tada je on mlča-
l tako da nijednoj ń-
ega riči ni odgovori-
l. I videći to Irud

---

[Column: b]mńaše da bi ne imel
prave pameti,
smijav ńim i oblk ga
na smih v bele svit-
e i tako ga posla k su-
dcu Pilatu, vladi-
ce, reki da na ńem ne nah-
ajam krivińe k semrti.
Irud ni videsupplied[l] ča bi t-
im menil da ga je oblk-
al v bele svite, jere to
Duh Sveti skritje učini
jere tim ukazovaše i ne-
vinnost Hrstovu. Jere kako s-
kozi Kajapu dal v-
i[sic!] rdeti jest ńega sem-
rti progovorenje, a t-
akoje skozi Iruda u-
kazal jego nevinnos-
t. Tada paki Pi-
lat upraša ži-
dov i imaju li na
ń ku krivińu za ku
bi ga na semrt osu-
diti mogli. A oni
tri vině na ń sla-
gahu i otvećavaš-
e pred vsěmi. I rěš-
e: To jest rekal [39r][Column: a]da more ta hram
Božji ruku učińeni i
razbiti i po trih
dneh ini postavit-
i ne ruku učińeni. I ta-
koje jest to rekal d-
a bi dan ne bilo da-
ti cesaru rimskomu. A pa-
ki hvalil se je da jest
kraļ židovski. Pr-
vi dva krivińi drž-
al je Pilat za nep-
odobno, da ot tretega je
priležno ispitoval
žač podložil cesar
židovsko kraļestvo ri-
mskomu cesarstvu i ļud-
i židovski v to vrěm-
e nimahu kraļa raz-
vě cesara. A Pilat bě-
še ot cesara postavļen
nad židovi. I zato
ako bi se bil gdo nar-
ekal kraļem žido-
vskim, toga bi pres-
lišati ne mogal, na
Isushrst jest rekal da c-
esarstvo jego ni ot sega
světa. I to Pilat

---

[Column: b]uslišav i takoje na t-
u klevetu ni maril
nišće. I tada mišļaše
Pilat kako bi gniv ž-
idovski utišal. I mńa-
še se jemu da bi ga pod-
obno kaštigati, tim
hoteć utišati žid-
ove da bi smrti jego ne
želili i tako da b-
i ga veće ne krivili, d-
a bi ne rekli da ih kl-
etnoj tužbi ili su-
da ni zadovoļe učisupplied[n]-
il. Tada sluge Pi-
latove Hrsta fruštahu
i udarovani buduće pi-
nezi ot ipokriti i lico-
merniki da bi ga veće
i kruće bili.

Ahior
privezan k drivu. Kapitul
6 v Kńigah Ijudite
To fruštanje Hrstovo
bilo je znamenan-
o nigda skozi kneza
Ahiora, koga bihu p-
rivezali k drivu s-
luge Olofernove. A-
hior privezan jest [39v][Column: a]k drivu ot slug Olover-
novih, a Isushrst priveza-
n jest k stlpu ot slu-
g Pilatovih. Ahio-
r za pravdu ku je go-
voril bil jest pri-
vezan, a Hrst za pra-
vdu ke je učil ih bi-
l je fruštan. Ahior bi-
l je privezan zat-
o da ni hotel govo-
riti Olofernu za ļu-
bav krivo, a Hrst bil
jest svezan zato d-
a je kaštigal žid-
ove ž ńih zlobe. Ah-
ior bil je svezan d-
a jest slavu Božju vel-
ičil, a Isushrst jest fruš-
tan zato da je ime
otca svoga oznanoval.

Lameh jest bjen.
Čte se 3 4 kapitul Jezena
Znamenati pak jes-
t da jest dvoji na-
rod Hrsta fruštal. A
to je skazano bilo
po dviju ženu Laadded on the left marginmeho-
vju. Bili sta dvi ž-

---

[Column: b]eni Lamehovi: Jedna se
zvala Sella, a dru-
ga Jada. A takoje st-
a bila dva naroda ļu-
di, to jest pogane, ži-
dove. Sella, Jada, t-
i sta fruštalě muža
svoga slovi i ranami.
A takoje pogane i žido-
ve jesu fruštali svo-
ga Spasiteļa, pog-
ane su ga fruštali b-
iči i šibami, a židov-
e jesu ga fruštali jaz-
ikom i slovom.

Job ka-
štigan ot djavla ran-
ami, a ot žene slovi. Kapitul
2 v Kńigah Jobļih
To takoje kaštiganje
na Isushrsti po dva za-
kona stvorilo se je, ko je
nigda bilo znamenan-
o na blaženom Jobi. Blaženi
Job bil jest kašti-
gan dvima bičema
zač djaval Sotona b-
il ga je bjenjem, a žena
paki slovi. Ot bjenja d-
javlskoga to je trpel [40r][Column: a]na teli, da ot bjenja jezika
imel je smućenje na srdci.
Ni imel djaval na tom
zadovoļe da ga je ka-
štigal na teli zv-
an, da i ženu je trapil,
hoteć razniti vnut-
ri v ńem ńega srdce. Ta-
koje Židovom ni bilo
zadovoļe da je Hrst bjen
bil biči, da jošće su ga
takoje bili oštrimi s-
lovi. Od pet do vrha
glave na blaženom Jobi ni
bilo mesta zdrava-
go, takoje na teli Hrstovi
ni bilo nigdire cela
mesta. I čim godje b-
ilo mlajše i plemenit-
ejše telo Hrstovo, tim je b-
ila veće gorčejša i t-
ežša jego bolizan.
O, čověče, vspomeni se kol-
iku je muku Hrst za te t-
rpel i ne davaj duše s-
vojeje v pogibeļ! Poslu-
šaj i pogledaj, jesi li v-
idel kadi taku muku
ili slišal kakovaja

---

[Column: b]bila muka našega Gospodina
Isushrsta. Misli ob tom kak-
ovu ļubav jest Hrst k
tebi imel da je za tvoji
spasenje taku muku trp-
el. Jesi li jemu zadovo-
ļe zato hvale i služ-
be vzdal? Vse to d-
obro ko si učinil p-
o se dni tvojega živo-
ta ni ravno zaslu-
žěla najmańše kap-
ļe krvi jego prolijan-
ja. Ne dviži se tada d-
a bi se ot ńega udaļil,
da pače malo potrp-
iti, ne stužiti se i na
krv Hrstovu misliva oči-
ma vzgledaj. I žlk-
ost [sic!] vtvoju s krvju Hrsto-
vu smišaj i bude ti
bude ti vse slatko
ča godi budeš trpit-
i. Potrpi v tom životi ma-
lu kaštigu da se
izbaviš supplied[v] bu^duće vrěm-
e večne pogibeļi. Ž-
elej ot Boga da bi na tom s-
veti tako bil pokašti-[40v][Column: a]gan, da bi zasluži-
l po semrti bez mu-
ke vniti v cesarstvo ne-
besko. O, dobrotivi G-
ospodine Isushrste, rači nas v
tom životi raniti
tvojim bičem da bis-
mo po semrti bez prg-
at^orije okušali sl-
adkosti na nebeskih!
Amen!

V prvom razdelu
slišasmo kako je Hrst b-
il fruštan. Potom
pak slišimo kako je
bil trnjem koronov-
an. Pilat je zapovi-
dal slugam d-
a bi ga tepli, da ži-
dove im bihu pinez-
i dali da bi ga kru-
će i veće, dlgļe bil-
i. Biše zakon običa-

---

[Column: b]jni najveće 40 ran da-
ti, da židove su ta-
ko načinili bili d-
a bi Hrsta bez čisla ra-
nili. I to im jošće zad-
ovoļe ni bilo, da ga
bihu bez čisla ran-
ili i predlgo bjen,
da jošće paki izmisliše
novu muku, da bi ga tr-
njem korunovali i jemu
kako kraļu špotajući
se klańali. I veliča-
stva kraļevskoga,
to rekuć na črvļenoj p-
urpuri i na palici ku
jemu v ruci davahu.
Običaj běše kaštig-
ati nike zlidrěvce,
ali ne běše po pravo-
m zakoni da bi člověka
trnjem koronovali. O,
mrski židove, naha-
jači novih zlob, kako-
ve zlobe i trpeti bu-
dete novih promin
muk. Zač gdo izmisļ-
a nove zlobe činiti,
vazmut v pakli muke [41r][Column: a] nove i neslišane. Tu j-
e meru ku merili budu-
t, vzměrit se im i mn-
ogo pridano veće z-
ač se ih muka nikoli
ne iskonča. Kada su ju-
re paki Isushrsta tepše
izmučili, nisu ga
va veće razve odeli
ga plašćem črvļenim,
to rekuć purpiru obs-
trli ga. Običaj jest
do purpira jest na v-
zveličenje kraļestv-
a, i zato su za poš-
potovavanje tako-
v plašć dali jemu.
Drugo, kraļu pristoj-
i zlata kruna, a mes-
to te krune jest vt-
lačena trnova kor-
una. Treto, ka kraļu
zlata palica, a
m^esto toga jesu mu d-
ali trst v desnicu.
Pristoji ka kraļevssupplied[k]-
oj časti poklańanj-
e, a Isushrst bil jest s
poklańanjem pošpo-

---

[Column: b]tan. Običaj jest d-
a kraļu kraļeve d-
ari davaju, a mesto
tih dari daju Isushrstu
poličnice i pļuvanj-
e. Tepihu takoje g-
lavu jego trsjem vti-
skajuće jemu trnje glavu
ot te krune. O, prenečis-
tivi židove, zač s-
te tako vašega kr-
aļa plemenitoga
nemilostivo bili,
ki je često krat va-
m pomoć i dobar sv-
et i uredbu na koj se
vi niste vspomińa-
li. On biše nigda o-
štre bodļivosti
pod vašimi nogami
ugladil, a vaša
je okornost ostrim
tr^ńem glavu jego pro-
bola. On je milost
ukazal vašem
stupalom i stu-
pinam, a vi nemilo-
st učiniste nad
glavu jego. On je zahranil [41v][Column: a]rizi vaše 49 lět
be^z pohabļenja, a vi s-
te zvlkli š ńega v-
lašće rizi jego s ve-
likim špotom. On je
rane pripustil z-
a vas na paraona i n-
a Ejupat, a vi ste
ga ranili i frušt-
ali. On je skozi Mojse-
ja, a za vas slama-
l krunu kraļa pa-
raona, a vi ste vž-
gneli na ń krunu t-
rnovu. On je vse kraļe
zemaļske pred vami b-
il ponizil, a vaš-
a je nehvalnost jemu k-
ako kraļu jemu špotaju-
ći se klsupplied[a]ńala. On je va-
s počtoval nada
vse nada vse narodi,
a vi ste ga posrami-
li skozi mnogo špot-
anje. On je prečudno prem-
ogal vaše neprijate-
ļe, ki su pred jednim s-
lovom 1000 ih bižal-
o i dva vaša 2000 tu ih

---

[Column: b]pudilo. A vi ste mn-
ogo tisuć proti je-
mu samomu sabral-
i, dvoj narod prot-
i jednomu člověku jeste s-
pravili. Kako je tel
jedan na 1000, a dva st-
a zapudila. Dvi
1000 razve da je sam Bog
to tako hotel. I z-
ato se je tako stvori-
lo. Oda kada ga v-
aš vas zbor moga-
l bi samoga Hrsta vne-
ti razve da je sam
Bog Otac v ruci vaši d-
al.

Atemen, ka je k-
runu s kraļeve glave
snela i na se ju polo-
žila i po licu ga je
bila. Kapitul 9 Jezre 2
To pošpotiva-
nje ko je na Hrstovi koru-
novanji učińeno bilo
je nigda znamenano na
Appemeni, ko je bila je-
dnoga kraļa žena.
Ta ista Appemen [42r][Column: a] kraļevu krunu vzamši
z glave i postavila ju
je pred kraļem na svo-
ju glavu. A takoje su Hrsta
krune,to rekuć ž ńega č-
asti svlkli, a ńega
trnovu krunu koruno-
vali zloboju. Appe-
men jest svojima ru-
kama kraļa poličn-
ice davala, a to je r-
ad trpil ne hoteć
je razgnevati. Tako
jest kraļ nebeski tr-
pil poličnice i za-
ušnice tre ni proti u-
kazal nijednoga sr-
da. Kraļ tu svoju ž-
enu Appemen jest ta-
ko vele ļubil da v-
se ča mu je godi učini-
la, vse je v glavu obra-
til i pokorno je trpi-
l. A Isushrst jest židov-
e mnogo veće ļubil
i ot ńih je veliko proti-
vanstvo s veliku po-
koru trpil.

Semej,
ki je sramotu činil

---

[Column: b]kraļu Davidu. Kapitul 16
Kńige cesarske druge
Tu pokoru Hrstovu běše
nigda znamenal
David, ki je tako ot kri-
vago Semeja mnogo zl-
a pokorno trpil. Si-
mej jest metal na D-
avida kamenje i drvo
i blato. Takoje žido-
ve jesu metali na Hrsta
dlani trnjem i pļuva-
njem. Simej je nazival
Davida člověka krivoga
i muža djavalskoga, a
židove su Hrsta nazivasupplied[li]
krivca i idokletca.
Abiaj hoteše Dav-
ida Semeja ubiti a-
le David ni ga dal.
A anjeli takoje bil-
i bi pobili Hrstove nepr-
ijateļi ale osupplied[n] ni dop-
ustil. Zač běše
prišal Isushrst na sa
svět da bi za naše g-
rihi smrt trpil
i da bi nas smiril sk-
ozi svoju krv s Bogom [42v][Column: a]Otcem. Ni bil na sa svět
prišal kogo ubil,
na da bi mir učinil
meju Bogom i meju člověkom. Ne-
re on jest ot židov bi-
l nemil[sic!] iostivo bjen
i tako špotno i ta-
ko ot ńih posramļen.

Kraļ Amnon, ki je u-
činil sramotu p-
oslom Davidovim.
Kapitul 10 Kńige cesarske 2
I zato znamenano
jest na poslih D-
avidovih, kih je kr-
aļ amonitski ta-
ko nepočteno posram-
il. Jere běše David po-
slal pos[sic!] vle ka kra-
ļu Amnonu da bi m-
ir učinili. Kim je kr-
aļ Amnon sukńe ure-
zal dari do bed-
re i takoje bradu. T-
ako je Bog poslal na
sa svět supplied[sina] da bi mir
učinil, a židov-
e su ga svlkli ž
ńega svit, a bra

---

[Column: b]du skubli i vsu slin-
ami opļuvali. Isushrst
běše prišal hoteć
učiniti mir meju Bogom
i člověkom, koga za 5000 l-
ět ni dan ni mogal
učiniti. Pogane ka-
da mir učine, tad-
a izlivaju krv, d-
a židove vodu. A I-
sushrst jest izlijal t-
ako vodu kako krv da
bismo tim tvrdje
i brže shranili t-
a mir, ki je on učinil.
Pogane izlivaju
krv ot živine, a žid-
ove izlivaju vod-
u rěčnu. Da Isushrst jest
izlěval krv i v-
odu ot svojego vla-
šćega boka. O, dobri
Isushrste, nauči nas ta m-
ir udrža[sic!] lti i s-
hrani[sic!] lti i da bismo
s tobu va věčnom
miru zaslužili
prebivati!

[43r][Column: a]V prvom razdelu sl-
išasmo o Isushrstovi korusupplied[no]-
vani, a potom sl-
išimo o ńega križa nese-
nji. Kada je bil Isushrst bjen
i pošpotan i korunov-
an, ispelal ga je
Pilat van k ļude-
m da bi ga videli
kako je krvav ot ran i ot ve-
lika bjenja. A to za-
to učini da bi uto-
lažil ih zlost
da bi se na ń smilov-
ali i da bi ne želi-
li jego semrti. Ali
oni na ń kako psi skrš-
dahu tre vsi zvap-
ieje: Propni ga, prop-
ni ga! Želěje Pila-
t osloboditi i i-
zneti ga iž ńih ruk.
Tada je rekal da im
hoće jednoga ot sveza-
nih svobodna pus-
titi. Tada su oni
prosili da bi pus-
til Varavu lotra,
da Isushrsta jesu želili

---

[Column: b]da bi ga dal k ras-
petju križa. O, nemisupplied[lo]-
stivi židove, zač
niste mogli togo o-
sloboditi, ki je vas
oslobodil ot svez-
anja vavilonskog-
a? Uzriv to, Pil-
at da nišće ne pomn-
kivaju zlobu, da pa-
če biva veće metenje.
Tada umi ruci sv-
oji da bi skozi to u-
kazal da ni dlžan,
nije kriv v krvi Hrstovi. T-
o čińaše v tajně Du-
h Sveti skozi Pil-
atovo umivanje d-
a Hrst ima umriti nev-
inan i pravdan. A ž-
ena Pilatova je r-
ekla da je mnogo ot Hrst-
a videla va sni
videla i želela je
da bi pušćen bil
zač jest pravdan
člověk. A to djaval čiń-
aše zato rekuć ž-
eleje da bi jure Sin [43v][Column: a] Božji muke i semrti ne ime-
l da bi tako razbi-
l i iskupļenje člověčaskoga r-
oda. I jest Pilat t-
oliko veliko stal
za Hrstovo osvobojenje, ko se
vse djavalskim navo-
dom čińaše da je ho-
tel kako i ńega žena uč-
initi kako běše skozi
Adama i Eugu učinil
pogubļenje člověčaskago r-
oda. Zač djaval zn-
aše ot svetih otac ki běh-
u v tamnostnih mes-
teh da se raduju i n-
adijaše se da je ima Hrst
skozi svoje mučenje
i semrt izbaviši.
I zato je hotel raz-
drušiti semrt Hrstovu
vladateļem. I tak-
oje ostnom svojim, rek-
uć ženu jego hotel
ga je veće k tomu pri-
nuditi. O, kako jest pre-
lastiv ostan d-
supplied[ja]vlov žena lasti-
va, skozi ke djaval

---

[Column: b]tako lastivo pob-
ada k različnim zlim
delom. Potom pas-
ku sluge Pilatove
purpirnu rizu ž ńeg-
a svlkli i v ńega sv-
ite s kih su ga bili
prija svlkli, v te su g-
a bili vaspet obl-
kli. I vložili kri[sic!] lž
na rame jego da bi ga
ponesal. A to su vse
učinili k ńega vekš-
emu poniženju zač v to
vrěme križno to drivo
govoru prokleto. I z-
ato ga ni hotel nes-
ti nijedan supplied[ot] Pilatov-
ih slug ani takoje ot
židov nigdare ga ni
hotel ponesti. Križ,
ki je tada bil imenova-
n za prokleta i sram-
otna, a ta je sada sko-
zi smrt Hrstovu blagosloven i slava-
n. I ki běše ta da za o-
běšenje zlotvorac i m-
uka za lotre, da sad-
a pišu na čelih biskupom [44r][Column: a]velikim i kraļem i cesarom.
I na kom prija zlotvorce,
tovariši djavli, biv-
ahu obešeni i jure skozi
skozi križ djavli bi-
vaju mučeni i prognani.

Isak nese drva na se-
bi. Kapitul 22 v Kńigah Jezena
To Hrstovo križa nešen-
je bilo je davno z-
namesupplied[na]no na Isaki, Avra-
mļem sinu. Isak ta
je na svojiju ramu drva
nesal na kih ga jego otac
Bogu prikazati hote-
še. A takoje Hrst nesal kr-
i[sic!] lž k raspetju na sv-
ojiju pleću na kom ga na-
rod židovski prebi-
ti hotiše. Isak paki
skozi anjelsku pomoć
ot semrti jest isprošće-
n. I ovan čisti dani m-
este ńega jest prik-
azan, da za Hrsta ni o-
van, ani ono stvorenje z-
a ń ni trpelo, da on je
sam vse trpil i z-
a nas je bil prikazan.

---

[Column: b] Isak slišav da ga h-
oće jego otac Bogu prika-
zati i rekal jest da
je gotov jego posluša-
ti. Tako je Sin Božji Otcu
svojemu nebeskomu da-
ri do semrti bil jest
poslušļiv i ka vsemu
je voļu priložil
Otca voļi gotov bit-
i. Zač Otac i Duh Sveti i Sin
v tajně jesu svet su n-
ebeskih imeli i sjedini-
vahu meju soboju da b-
i jednoga ot sebe na zemļ-
u poslali za spasen-
je člověčaskoga. I kada otac re-
če: Koga pošļu i kto po-
jde iz nas?, otgovori Sin:
Az idu, pošļi me za-
č jesam gotov. Tada
Otac reče: Snidi dolu n-
a zemļu i s neprijateļ-
i budeš prebivati
i pokorno trpi ča koli
tebe bude ot ńih. I ta je-
st poslan v židove
Sin Boga živago i preb-
ival jest v židos-[44v][Column: a]tve. I nisu mu otpusti-
li da tegno jest p-
ogubļen ot židov.

Ditić ot v[sic!] tinograd-
a jest ubjen i izvrže-
n van iz vinograd-
a ot delatel. Kapitul
To je menil Hrst va jedn-
oj pritči ku k-
aže židovom ko sje-
dinanje i povidal
jest reki: Člověk jedan na-
sadi vinograd, i
okolu ogradila,
i okopala, i added on the bottom marginv ńem stvori tisk, i vda ga
delateļem. I v-
a vrime ploda, p-
osla slugi svo-
je da bi plod
sabrali. A oni je ja-
mše, nikih biše i niki-
h ubiše. I usliša-
v to gospodin vinograd-
a i posla inih sl-
ug veće nere prija.
A oni i tim stvor-
iše kako i prvim.
I naposlija jest

---

[Column: b]im poslal sina sv-
oga jedinoga jeda bi se
ustudili ńega ubi-
li. Koga delateļ-
i jamše iz vinograd-
a, izvrgše i težšu
su ga smrtju umo-
rili ńega sluge. S-
kozi ta vinogra-
d znamenavaju se
židove ili zas-
ada židovska. A
skozi granju ili
plot zid jerusol-
imski i stražu a-
njelsku, a skozi t-
ist znamena se c-
rkav Solomunova,
a skozi trsi olt-
ar obeti i oferta.
Slugi poslane
jesu proroci Gospodńi, kih
su različnimi ob-
ičaji smućevali
i ubijali: Isaiju p-
retrli, Jeremiju kamen-
ovali, Jezekiji mož-
dani izbili. I ta-[45r][Column: a]koje s vědri moždane
v glavi vivrteli. T-
ada je jure najposli-
ja poslal svoga
sina jedinoga Isushrsta
i jesu mu učinili ok-
orniju semrti veće
nego inim, križ jego
jesu na jego pleći p-
oložili, izvrgli
su ga van iz vino-
grada, to rekuć v-
ani ga iz Jerusolima
ubili. Dvoji ļudi
bihu ki su Hrsta ku bjen-
ju pelali, to žid-
ove rekuć srdcem, a p-
ogane ki su paki to
delom učinili. D-
va muži ka sta
nosili plod ot vz-
ļubļenja zemļe a na pustińu.

Ti su bili z-
aznamenani
nigda skozi dviju š-
piju ka sta plod
nosila ot vzļubļenja

---

[Column: b]zemļe, a sinom Izdraelovi-
m v pustińu. Sko-
zi plod znamena-
še se Isushrst, Sin Božji, z-
ač skozi tih dvoji-
h ļudi bil je ved-
en van z Jerusolim-
a Kalvarije. Skozi
ta plod okušahu
sini Izdraelovi dobrot-
e ot vzļubļene zemļ-
e, a skozi učenje Hrstovo
moremo mi znamena-
ti nebesku slat-
kost. O, preslatki
Isushrste, supplied[p]usupplied[j]ć nam toga
da bismo te tako n-
a sem světi ļubili,
da bismo s tobu v
budućem věku va
veki prebivali!

V prvom razdelu
slišali smo kako je
Hrst svoj križ ne-
sal. Potom s-
lišimo kako je [45v][Column: a]za svoje ubojice Boga otca
prosil. Celu noć i cel
dan špotanjem i posm-
ěvanjem i bjenjem bil jest
umlednen i da toga
brvna tlsta sam ni
mogal ponesti. T-
ada zadeše jednomu imene-
m Simunu Kurinejsku d-
a bi pomogal Hrstu ńega
križa nositi. I kada pr-
idoše gori ka Kalvariji
i videći ga da ustaje,
i dali su mu piti. A pit-
je tudje vipravuje kri-
žno octa i žlči smi-
šana i vina s mirru. To
pitje zloba židov-
ska běše tako Hrstu nami-
šala kako běše prija
onih prorokovano psa-
mistom. I tada ti s-
luge i vitezi polo-
žiše križ na zemļu
i svlkše Hrsta naga. I t-
ada su ga raspeli
na ńem, prvu ruku čav-
li pribiše, a drugu
konopom pritegnuše

---

[Column: b]k drugoj vrći pribiše,
a noge su takoje konopom
pritegnuli i jedněm
čavlom obji nozi pri-
bili. I to raspet-
je Gospodin vspomina [sic!] v spsalmiv
psalmi i di: Prigvoz-
diše rucě moji i nozi
moji i sačtoše vse k-
osti moje. I kada Isushrst
trpiše tu priokornu
teškoću, tada je uk-
azal im svoju mil-
ostivu ļubav jere
za ńih svoga Otca p-
rosil, priklad dal
da bismo neprijatele
ļubili. Zač kada mi
naše neprijatele ļub-
imo i za ńih Boga prosi-
mo, ukazujemo v tom d-
a jesmo sinove Božji i b-
rati Hrstovi. Zač jest
tomu i učinil da bi-
smo neprijatele ļubi-
li i da bismo mogli
biti sinove Otca jego, k-
i jest na nebesěh. Jere t-
o jest mala rič ļubi-[46r][Column: a]ti dobrotvorce i prija-
teļe, da velika rič
jest ļubiti proti-
vnike i neprijateļe. I t-
ada ga na zemļi ka k-
rižu pribiše tre ga
tako gori s križem ž-
iva vzvigoše. I ta
molitva, ka je ot Hrsta na kr-
iži rečena, ta bila jes-
t znamenana na Ta-
vuvili i na Uvali.
I ta sta bila brata i
bila sta sina La-
mehova, ka sta našl-
a meštriju, jedan kova-
čiju, a drugi gudenje.

Uval i Tatuvi-
l. Kapitul 4 Kńige Jezenis
Jere kada Tatuvil
ot mlata železnog-
a zuk čińaše, tada U-
val ot moga zuka že-
leznago notu naha-
jaše. Sada na toj not-
i i mlatu kovanja p-
riravnivamo Hrstovu mol-
itvu i raspinajućih
kovanje. Zač kada ra-

---

[Column: b]spinateļi Hrsta ka križ-
u prikavahu, tada
Isushrst preslatku notu
za ńih otcu v-
spevaše reki: Otče, ot-
pusti im zač ne vide
ča čine i ne vide da ja tvoj
sin jesam. Koga su ras-
peli zač da bi bili
videli židove i pog-
ane da Isushrst jest Sin Božj-
i, nigdare ne bi raspel-
i ^kraļa slave i ni bi
se jemu špotali. I t-
a^kove sladkosti běš-
e ta preblažena nota d-
a v tu uru je se obrati-
lo ļudi tri tisuć-
e. Podobno su bili ž-
idove zaznamenani
skozi obrětenje kovač-
ke meštre zač su t-
a običaj propetje na-
jprvo našli. Zač pri-
ja običaja ni bilo da b-
i člověka ka križu pribil-
i na da bi bil konopom
privezan i tako umrl.
Na križi tako je dobro [46v][Column: a]nahajač note znamena-
l zač on prvi bil
ki je taku notu Bogu za-
pel. Hrst ni li razve z-
a svoje propinateļe Boga
prosil na i za spasen-
je vsega světa svoje-
go Otca jest radostn-
o želil. A koliko ih
jest za grih člověčaskoga
roda prosilo da li
ni skozi molitvi, ani
skozi obete nisu us-
lišani bili. Da Isushrst
molil se je sa slzami
i velikim glasom i u-
slišan jest za sv-
oju čast, ča je prosi-
l, jest obdržal.

Isaija jest pretren
na dvoje pili
To takoje raspet-
je Hrstovo Isaija
jest znamenal i ka-
štigal zač su ga židove pilu dri-
venu na dvoje pretrli.
A to semrt Hrstovu ve-
le podobno zname-

---

[Column: b]navaše jere su Židov-
e Hrsta kako drvenu pi-
lu na dvoje pretrli,
to jest razdelili. A to da jest
duša jego skozi križ ra-
zno razdelena ot tela,
da ako su dušu ot tel-
a razno razlučil-
i da božastvo ot duše
ili ot tela nisu ra-
zlučiti mogli. Zač
božastvo ot tela mrt-
voga ni otstupilo
ani ot duše takoje nik-
supplied[a]kore ni bilo otlučeno.
Zač Bog sina svojego
ostaviti ni hote-
l da za nas ga je
na semrt račil d-
ati. O, kako neizměrnu
milostju Otac nebes-
ki nas jest ļubil
da je tako drugoga si-
na na semrt za nas pe-
ļal! O, nedomnemo ļub-
ļenje božaskoga laska-
nja da jest dal dru-
goga sina za sini [47r][Column: a]hlapove i krive! Kto je-
st kada videl ta-
ko podobno ili kto jes-
t slišal tako il-
i kto more to ļubļen-
je naplniti praviti.

Moab prikazoval
ili obetoval sina svojego
To ļubļenje Boga Otca
tako neizmerno ni-
gda je ukazano bilo
to spodobļenje na k-
raļi Moabi. Grad
toga kraļa bil
jest nigda obseden
ot neprijateļ da ļ-
udi ki v ńem prebi-
vahu sahńihu ot
glada, i žeje, i prepa-
denja, i mlednost-
i. A ta kraļ tol-
iko je ļubil svoje
grajane velmi da
je za ńih svojego v-
lašćago sina Bogu
svojemu prikaza-
v dal. I skozi
ta grad sa svět

---

[Column: b]se znamenavaše, a s-
kozi grajane člověčaski na-
rod měńaše se. Grad
ta obseden běše ot n-
aroda djavalskoga
presupplied[d] Božjim prišast-
jem veće nere 5000 let.
I vsi grajane bihu
tako velmi zmle-
dni da sami sobu
toga obsedenja ra-
zpupuditi ne mog-
ahu. Ali Otac milos-
rdni i Bog vsakoga
utěšenja milosti-
vo je pozrel na teš-
koću našega obse-
denja i tako nas vel-
e ļubil da je sina s-
vojego na semrt dal
da bi to obsedenje
djavalsko ot nas ispra-
zdnil i nas osv-
obodil. Kraļ Moa-
b jest sina svojego
ofral za grajane i
za prijateļe, ali je
Bog sina svojego dal
za svoje neprijateļe. [47v][Column: a]A ča jest ko bismo mi mogli
jemu za take da-
ri otdati i jego ļubļ-
enje, razve tomu se uč-
imo da bismo ga src-
em ļubili da se ļ-
ubimo ga zač jest
on nas prija vzļubi-
l i teškoće našeg-
a obsedenja tako m-
ilostivo jest ob-
zrel. O, milostiv-
i Isushrste, nas nauči s-
latkosti věčnog-
a života želět-
i da bismo zaslu-
žili v ńej va věki s t-
obu prebivati! Amen!

V prvom razdelu sl-
išali smo kako se je Hrst na
križi molil, a po-
tom slišimo kak-
ovim sjedinanjem jest

---

[Column: b]semrt svoju ukazal.
Kraļ Navhodonosor v-
idel jest va sni dri-
vo veliko. To drivo je-
st menil Navhodo-
nosor k mislu napis-
anu, ^ki dari do neba d-
otikaše, a lěto-
rasli běše po vsem svě-
tu razložil. Na
duhovno znamenaše Hrsta, cesa-
ra i sa svět budući
koga je moć zvišen-
a na vsa nebesa i p-
o vsem světu nada vs-
u moć sega světa ra-
zširena. Vsi skoti
i goveda bihu pod
ńim, a ptice v ńem pr-
ebivahu i vsi ńega
ploda uživahu i ń-
im se ^krmļahu. I tim
se zadovoļe pod-
obno menilo da se
drži vse stvorenje
na milosti Hrstovi. I pr-
išad anjel jest z-
apovidal to dr-
ivo podsići, a to double writingznamenavaše[48r][Column: a] znamenavaše da je im-
el Hrst double writingraspet rasp-
et biti. I rekal je da
bi vse kite toga d-
riva otsečene bile. A t-
im je meneno da su ime-
li vsi učenici ot ńega
pobegnuti. I pričil je
da bi vse listvje jeg-
o otepeno bilo, a tim
je menil da budu vsa
učenja jego ot židov
ogrena i potlačena.
Priminil je takoje da
vas plod toga d-
riva imel se je razp-
linuti, a to je menil
da vsa Hrstova dela i-
mela su židovom m-
rziti. Opet je rekal
da vsaka zvir i ptic-
a pobeže ot ńega jere
ni ot ļudi ani ot anjela
Hrst ni imel pomoći. T-
akoje jest rekal d-
a asurplusooko to drivo li
imat podrezano bi-
ti, da zato li ima
koren jego ostati v

---

[Column: b]zemļi k plodu. A tim je
meneno da ako li ima Hrst
umriti, da v semrti
ni imel ostavļen bi-
ti, da pače ot mrtvih
vstati. Premenil je
Navhodosor, koga je
napisanje to drivo
menilo da ima va oko-
vah železnih i mi-
denih zakovan bit-
i, a tim se je znaminal-
o da Isushrst ima privez-
an biti i čavli žel-
eznimi ka križu prib-
jen biti. I takoje jest
bilo rečeno da ta k-
raļ ima pokropļen
biti rosu nebesku m-
ineći po pisanju jego
naga kromě ļudi z-
van prebivati. A
tim se je znamenalo
da Isushrst zvan grad-
a ima raspet biti
i rosu nebesku skrop-
ļen biti, rekuć sv-
oju vlašću krvju obl-
it biti. Takoje jest [48v][Column: a]rekal da ta kraļ
ima piću imiti kako
zver mineći da Isushrst
ima napojen biti ž-
lči i octa. Pričini-
l takoje da srdce jeg-
o s člověčaskim rodom ne
imat obćiti i bu-
de mu dano srdce zv-
ireće mesto srdca čl-
ověčaskoga. To se je tim
menilo da su žid-
ove Hrsta kaštiga-
li ne kako člověka, na ka-
ko govedo, ali kako
črva jesu ga opļu-
vali i umučili.
Ili da su židov-
e ne kako židove s Hrstom
bili ili prebivali
ili se držali, da
kako goveda ili psi
jesu proti jemu zu-
bi škrštali. Tu je
pričinil takoje d-
a ob rečenom kraļi b-
ilo bi 7 vrěmen
zato da je muka Hrstova
za 7 vrěmen kano-

---

[Column: b]ničaskih bil pro-
daļena. Takoje jest
preměneno da je to b-
ilo osujeno sudom
danjem glasa, rekuć a-
njela. I takoje bila
takova rič i proz-
ba svetih. I skozi to-
ga měnilo jest da se-
mrt Hrstova tako anjel-
om kako svetim bila je p-
otribna jere skozi ńu
anjel naplńen je kor, a
svetih oslobojenje ime-
lo jest biti. Jošće je pr-
ičinil da je skozi t-
oga kraļa prišlo
oglašenje vsakomu
da Bog previšńi gospoduje
nada vsimi cesarstvi
sega světa, a tim se
je měnilo da skozi u-
čenje Hrstovo i sluh jego
pozna sa svět Boga pr-
avoga vsih věkov.
Vrhu toga jošće da Bog
more dati to vsako-
mu člověku hoće, a
ot toga tihoga ismě-[49r][Column: a]jenji Hrstove mnozi jesu vero-
vali jemu.

Jakov uslišav da jest
živ sin jego i velmi se je v-
zradoval. A Marija
vidući sina svojego
da je ot mrtvih vskrsal
i veću je radost imel-
a ot Jakova. I stlmači
pup rasrileni ili r-
astenje, a Hrstova v-
era dan ot dne raste
i vsuda razmaga
ili umnožuje.

Ijuna
vržen v more i požrt
ot velike ribe kiti. Kapitul
2 Kńig Ijuna proroka
Pogreb Hrstov takoje
jest znamenal
Ijuna kada su jego
vrgli s korabļa v m-
ore i velika riba kit
poglti ga. Ijuna jest
3 dni i 3 noći bil v
ribi kiti, a takoje Isushrst
jest bil dari do tr-
etoga dne v grobi. Ko
popisanje Ijune k spas-
iteļu pripodabļa

---

[Column: b] v razdeli o Božjem v-
skrěšenji se znamena-
va. O, směreni Isushrste, da-
j nam tvoj pogreb t-
ako častiti da bi-
smo ot tebe nigdare ne
bili otlučeni v věki! Amen!

V prvom razdelu sli-
šasmo kako je Hrst ot supplied[Jo]-
sipa bil shrańen. Po-
tom slišimo kako je
Isushrst do pakla sa-
šal. O devetoj god-
ině kada je Isushrst duš-
u pustil na križi i t-
udje se jest s božasupplied[st]-
vjem i do pred p-
akla jest sašla. A p-
akal jest četver
ili je tu 4 mesta
paklena, to jest ot-
lučnih k mukam,
ditce nekršćene i ti-
h ki se imaju očist-
iti i svetih otac. I v
pakle pogibeļnih [49v][Column: a] jest dim, ogań neu-
gasli, obzrenje dja-
vlov, strah tresu-
ći, črvi ki ne umiraju-
ći, tma gusta, zi-
ma preizliha, smra-
d predtutni, zavid-
enje štrašno, ustavļe-
no, prokletstvo, nebit-
je semrti, zaufanje i-
skupļenje, vazda jesu na s-
emrti, a nigdar ne umira-
ju, vazda muke obnavļ-
aju, a nigdare se ne isko-
nčaju. Do toga pak-
la nigdar ni saša-
l Isushrst, ani je ispela-
l ot tuda ke duše. Nad
tim paklom jest me-
sto ka se zove muk-
a ditce nekršćenih
i tu něst muka ču-
telna ili da jest
muka malo škodna
i radost imaju vel-
iku ot dobroti Božje.
Velika radost te d-
itce i previšaje vel-
iko vsih radosti

---

[Column: b] sega světa. I raduju s-
e tomu da su stvori-
teļa svojego griho-
m ne urazili i da pre-
d paklom pogibeļn-
ih vazda budu be-
z pečali. Da kakov s-
ud ot ńih Bog učini, to-
ga nijedan učiteļ
ne more viděti, ani d-
oktur dojti. Paki
nad tim mestom jes-
t muka tih ki se im-
aju očistiti i tu v
toj prgatoriji jesu ra-
zlične muke i mnoge b-
olězni. Jere ti ki slu-
že grihom, tolike i
take primu vsaki oči-
šćenje i muku. I m[sic!] auka t-
im more utišati i ob-
lahčena biti skozi
služenje i svetih mi-
s, skozi molitvi, i
post, i danja almo-
zine, i skozi otpustki
i pokore, prijemanje i trp-
enje čineći. Ta ista
muka ko je prgatorija double writing ne more se[50r][Column: a]ne more se izgovoriti
jazikom, zač nijedna
sega světa muka ne mor-
e se k ńej pripodobiti
praveći kakov jest ra-
zdel meju ogńem prga-
torije i ogńem zemaļs-
kim. Pak nad tim m-
estom jest muka s-
vetih otac, ko drugim im-
enem lona Avramļe-
va zvano jest. I va
to mesto jesu nikada
vhajali vsi sveti jere
pred Božjim rojenjem běhu
pomrli i k tim mukam
Isushrst jest sašal i v-
stupil. I vsih ki su
v ńem bili, svoju silu
je je ispelal. I tu je
bila duša Hrstova ot god-
ine jeje izšastja is te-
la dari do godine
jego slavnoga vsk-
rěšenja. Na videti n-
am jest ako je duša
Hrstova bila ot tela ot-
lučena, ali zato
božastvo, ni ot duše, ni ot

---

[Column: b]tela, ni bilo otlu-
čeno. V preddamaged [ pakli ] u
pravsupplied[a]dnih damaged [...]
božastvo sjedinano s dušu
ka je jure bila ot tela
otdilena, a takoje bě-
še sjedinano božastvo
v grobi s telom mr-
tvim. Kada je Sin Bož-
ji k pravadnim otcem v-
šal, tada prediv-
noje božastvo jesu vide-
li i vsu nebesku ra-
dost jesu tudje im-
eli. Jere diju ļudi ka-
di je papa, tu je i Rim,
takoje gdi běše boža-
stvo, tu běše i rado-
st nebeska jere běš-
e rekal Isushrst razboj-
niku kada š ńim pně-
še na križi: Zaist-
o tebi dim da bud-
eš sa mnoju v raji. T-
o o zemaļskom raji nim-
a vikladano biti,
na supplied[o] ogledanji božastva
ima razumeno biti.
Jere je duša razbojni-[50v][Column: a]kova z dušu Hrstovu jest
šla v tamnost k s-
vetim otcem i tu je vid-
ela božastvo sa in-
imi svetimi. I kada su
ti sveti uzreli Hrsta,
tada su radostn-
o vsi vzapili re-
ki: Prišal si žeļěni žeļětelniče,
koga je naše vzdiha-
nje vapilo!

Anjel Gospodńi kada je ka otr-
okom vstupil v
peć. Kapitul 3 Kńig Danijela
To je znamenano
bilo na trih
otrocih v peći v-
avilonskoj kada
se je obratila vsa
sila oganna ot zr-
aka anjelskoga va
ohlajenje rose. I za-
to kada je sućstvo
anjelsko moglo otro-
ke posred ogńa uv-
lažiti, a mnogo je
veće mogal Isushrst
svete otce v tamnost-

---

[Column: b]i obeseliti. Jere da je Gospod-
in anjela ka utišenju otr-
ok poslal, a to je bil
znamenal da hoće pri-
ti ka utišenju svetih ota-
c k ńim v tamnost. I ka-
ko v peći babilonskoj
běhu otroci čisti, a t-
akoje v tamnosti běhu
nevinni i sveti. Zač ki je
imel priti v limb k sve-
tim otcem, najprija se je i-
mel očistiti v prga-
toriji, a potom jure k s-
vetim otcem v lono [sic!] AmvralmeAv-
ramļe vstupiti.

Anjel Božji jest pita-
l Danijela v rovi l-
avovi prorokom Ambaku-
kom. Kapitul 14 Kńigi Danijela
To takoje jest bilo
znamenano na Danijeli
v rovi lavovi, komu
je Gospodin poslal obed
po proroci Ambakuki. D-
anijel běše vložen v
rov lavov ot Babl-
ońan dosnelet ga 7
lavi la[sic!] žčnih. Ali [51r][Column: a]ga Gospodin shrani bez ur-
aza lav i po svojem
anjelě piću jemu jest
poslal. A takoje jest
Bog svete otce v adi pred
supplied[d]javli dlgo branil
i predšade sam i bož-
askoju je sitostju na-
pitě. Toga su la-
va oni znamenali ko
jest pakal ili ad
jere je 7 lav v pakli,
ko jest čislo vsih d-
javlov, biva nazvano
7mi djavli. Zač dja-
vli člověka lakaju 7mi
semrtnimi grihi, a t-
u jesu ih imena: zav-
idost, oholost, g-
něv, lenost, lakom-
stvo, obojstvo, ļu-
bodějstvo. To ti jes-
u šipi djavļi i bran
djavalska, kimi hita-
ju proti člověčaskomu rodu,
i saziju ju gradi pak-
leni i zatvaraju. Na
ako si je pakal tako

---

[Column: b]bil obsajen djavli,
zato ga leje Isushrst
svoju krvju brzo sl-
amal.

Štruc, ki je p-
omogal svojemo m-
ladiću supplied[z] ztakleni-
ce krvju črvkovu
To takoje Sol-
omun bil zn-
amenal nigda na
štruci, koga je Solo-
mun mlada bil z-
atvoril v stakl-
enom sasudě. Štruc
jest hotel svojego ml-
adenca s toga zatvor-
a izneti i letil je v
pustińu i otuda je pr-
nesal nikoga črvka
i stis ga nad sta-
klenicu, razdrga je
na dvoje. Takoje kad-
a je krv Hrstova istišće-
na na križi, tada jes-
t pakal zlaman
kako i staklenica,
a člověk jest svobod-
an izašal. O, bla-
gi Isushrste, rači nas [51v][Column: a]pakla izbaviti m-
ilosrdno i obarova-
ti i pokaži nam k tv-
ojemu prebivanju čas-
tnim priti!

V prvom razdilenji
slišasmo kako
je Isushrst stare otce obv-
eselil, a potom sl-
išimo kako je kneza pa-
klenoga premogal.
Zato je Isushrst člověk stvo-
ren da djavla premoć-
i jest hotel. A to b-
ěše Isushrst govoril na-
rodom va jednoj podo-
bstvi reki: Kada si-
lni oružnik, to rekuć
djaval, strgal jest
svojego dvora, to jest
ada, v mirě jest vsa
ča drži. A to jest ot sta-
rih otac razuměti. A-
ko pak pride silniji
jego, to rekuć Isushrst, vse
oružje jego vaz-
me i ńega sveže. Djav-

---

[Column: b]al pred Božjim rojenjem ta-
ko je silan bil da nijed-
an člověk na sem vsem světě
ki bi mogal dvor jego
zlomiti. Doklě ^Isushrst, ki je ne l-
i člověka, na Bog i člověk do dvora
jego jest šal i premog-
al jego jest križem s-
vojim.

Banajidas šal
k lavu do čisterne i u-
bil ga jest. Kapitul 22 Kńig
cesarske 2
To je nigda Banajas s-
kozi svoje sjedina-
nje bil ukazal, ki je ub-
il lava svojim pru-
tom hoteć k čisterni pr-
iti. Takoje Isushrst vša-
l k djavlu do čistesupplied[r]ne,
rekuć do pakla, tre pr-
utom, rekuć svetim kri-
žem, ubil ga je. A to jest
to ko su davno slov-
a ^proročaska měnila: Žaž-
al tvoj ili palica
tvoja utěšist-
a. Žažal se měni tu
v tom mestě palica
ku člověk hodeći nosi da bi se [52r][Column: a] ńu podpiral i branil
se psom. Tada je križ
Hrstov palica, ku se podp-
iramo da bismo se ne prevrg-
li, ku pse takoje pakle-
ne ot sebe otganamo. Palic-
a Isushrstova ubila jest la-
va paklenoga i tu p-
alicu jest nam dal d-
a [sic!] bisemosebismo se mi ńu djavlu
branili. Slišite, bratja,
kako smo dlžni sveti križ
počtovati, kim moremo
premoći našega neprijate-
ļa djavla. Jere kako je sko-
zi drivo rajsko běše
jel člověka djaval, a to skoz-
i drivo s križa jest Isus-
hrst jest djavla premoga-
l. Sveti križ velmi d-
lžni jesmo počtovati,
koga Bog vlašću svoju krv-
ju jest posvetil ili ga
račil posvetiti. Na kr-
iži nikada beše djaval-
sko tovarišstvo, to r-
ekuć zloději bivahu
oběšeni, a jure skozi kri-
ž djavli jesu mučeni

---

[Column: b] i otpujeni. Nigda skozi
križ jame ili rovi os-
ujenih bivahu naplńe-
ni, a sada skozi križ
biva veće čislo blaženi-
h. Križem ļudi nigda b-
ivahu umoreni, a sad-
a križem nemoćni biva-
ju ozdravļeni, a mrtvi
vssupplied[k]rěšeni. Skozi križ
nigda kako pribavļaš-
e se radost djavalska,
a sada skozi križ v-
eseli se množastvo a-
njelsko. Skozi križ z-
loději za svoja zala
dela bivahu osujeni, a
jure skozi križ grihi bi-
vaju milossupplied[r]dno otpušće-
ni. Križ nigda za voļ-
u svoje vlašćine běše po-
stavļen na mesti na-
rejenom, to rekuć Kalvari-
je, ali sada za svoju
svetost biva posta-
vļen na oltari crkven-
ih. Nikada vsaki člověk l-
ekniše se dotaknuti kr-
iža za ńega osramoćenje, [52v][Column: a]a sada jure za voļu
ńega slave kraļi i k-
nezi jemu se klańaju.
Moćnoga djavla, kog-
a vsi, sa svět premoći
ni mogal, toga jure mor-
e s križem zagnati
jedno dite. A tu moć
dal jest jemu ta vi-
tez silni ki je skozi
križ premogal djav-
la i strl jest jego rv-
anju semrtnu.
Samson, ki je rastrgal l-
ava utaknuv ga na
puti.

Sam-
son, ki je rastrgal l
ava utaknuv ga na
puti. Kapitul 14 Kńig iju[sic!] rdějske
Vitežstvo Hrstovo t-
akoje jest bilo da-
vno znamenano skozi
Samsona, ki je v vinogr-
adih jengadskih ra-
strgal lava. Sko-
zi moćnoga Samsona
znamenava se moćni
i silni Isuhrst, kim je pak-
leni lav, to rekuć
djaval, moći svoje iz-
bavļen. Samson gre-
děše zato da bi v-

---

[Column: b] snubil ženu i na tom
puti utaknuv se s la-
vom i ubil ga je. A tako-
je Sin Božji sastupi-
vši s ńega na ta svět d-
a bi se s člověčaskim rodom
sprijaznil i vzļubil
sebi v malženstvo.
Samson prija ženu ta-
mnitsku, a Sin Božji m-
eju vsěmi narodi iz-
bral jest sebě žid-
ovstvo. Žena tamnit-
ska jest lastivo
Samsona prehinila, a
takoje jest i židovs-
tvo lastivo Hrsta ka-
štigalo. Samson je s-
vojih neprijateļ ńive,
sijanje i vinograde zaž-
gal i protivu se im
rijući vsim se je ubrani-
l. Ali se je Isuhrst nad ži-
dovi najposlija mas-
til kada je vojskam-
i rimskimi židostvo
pobil. Tada je Sams-
on znamenal Hrsta najs-
ilnijšega, ki je premogal [53r][Column: a] lava ļutoga pakle-
noga, to jest djavla,
neprijateļa našega
velikoga.

Kako je za-
klal Jioh Eglona t-
lstoga, ki běše neprija-
teļ sinov Izdraelovih. Kapitul
4 Kńigi ijudějskih
Takoje Jioh, ki je im-
el obi desnici i
jest nikada Hrsta znam-
enal, ki je tlstoga E-
glona mečem probol,
neprijateļa sini izdrael-
skih. Eglon tlsti b-
ěše kraļ, a běše pretu-
čan i pretlst, bran
čineći proti židovs-
ku i im teškoću tvore-
ći. Tada Jioh mišļ-
aše kako bi ga skončal
da bi sini izdraelske jego t-
eškoće izbavili. Ta-
da pristupi k jemu na je-
go polaču kadi sědě-
še i livu ruku meč sv-
oj v trbuh jego vbode. I
pak je krěpko do konca vas
meč vbol i da bi se ti-

---

[Column: b]m salom tučnim t-
ako zadal. I tu pu-
stit meč v jego trb-
uh i uteče tja i ta-
ko sini Izdraelove ot tako-
voga neprijateļa i-
zbavi. Eglon za svoj
tlsti i široki trbu-
h znamenava djavl-
a ki ima preširoki tr-
buh, ki je tlst i rečen
zato da je vse ļudi
požiral zač vas č-
lověčaski narod v ńega trb-
uh vhajaše. Da gospodin
Isushrst jego trbuh probod-
e kada je silu pakl-
enu added on the right marginmečem svoje muke probol.
Jere běše djaval prem-
ogal člověka skozi slatk-
o okušenje jablke. I za-
to je Isushrst premogal djav-
la skozi gorko utrp-
ěnje. Isushrst dal jest na-
m priklad kako bimo s-
e borili proti djavlu
i proti grihom častno-
stvi i čistoće imam-
o premoći. Jere kako v nem-[53v][Column: a] oćeh protivnost pr-
otivnostju ulučen-
a bude, tako v brani
djavalskoj grěhi biv-
aju premoženi čistoti
trpěnja. Nijedan věn-
čan razvě ta ki se r-
ije pravo, a nijedan se r-
vati ne more gdo tog-
a nima. Zač hoće Gospodi-
n da bi trpeli proti-
vnosti i da bi zat-
o vekši bili na nebesěh
ńih plaćenja. Dopušća
takoje Gospodin da bi do-
bri nikada va sni bil-
i izkušeni da bi tako-
je speći ńih plaće pre-
bivalo. I čim člověk ima
veće i gušće rvanje, a t-
im veću plaću vaz-
me. O dobrotivi Isuhrste,
daj nam proti djavl-
u i proti grěhom ta-
ko rvati da bismo double wittingza bismo zaslužili,
da bismo ot tebe koru-
novani bili věčno! Amen!

V prvom razdelu sl-
išasmo kako je premog-
al Isuhrst djavla svoju
muku. A potom razum-
ějmo kako ga je premogla
Marija milos[sic!] drrdno. Vse
ča je Isuhrst na svojej muc-
ě trpel, to je Marija ma-
ter ńim milosrdjem
i srdačnim želěnjem
š ńim jest trpela i no-
sila. Čavli ki su bil-
i va jego rukah i nogah, z-
a voļu žalovanje pro-
bolo su ńeje svete prsi. Ko-
pji ko je probolo rebra s-
ina jeje mrtvoga, žalov-
anjem jest probolo srdc-
e materino. Trni bodļ-
ivo ki su glavu Hrstovu pr-
oboli, žalovanjem
jesu srdce jeje ranili. Meč
ošstrih jazik ke je Isuhrst
slišal srdačnim ž-
alovanjem jest Mariji-
nu dušu prošal. I kako
je Isuhrst premogal djavl-
a svoju muku, tako je pr-[54r][Column: a]emogla nakup i Marija tr-
penjem žalostju. Oděn-
injem uružnim Hrstovu mu-
ku Marija se je obgradil-
a i da se pripravļa k rva-
nji proti djavlu.

Ijudit,
ka je usikla glavu Olofe-
rnu. Kapitul 14 v Kńig Juditi
Ona znamenana jest sko-
zi Ijudit , ka je premogl-
a Oloferna kada se je prot-
ivila djavlu, knezu p-
aklenoga. Judit běše ob-
lkla v svite vesele
i svetačne i ukrasila g-
lavu svoju narejenem i nog-
i svojemi obuvenjem. A Ma-
rija se je oblkla v sukńu
sina svojego nešvenu i v-
rh toga i dela se je v p-
lašć dvoj v kome je Isushrst
bil pošpotan. Jedan b-
il jest beli v k-
om je Hrst
ot Iruda bil pošpota-
n, a drugi črvļeni v k-
om je ot slug Pilatov-
ih šposupplied[t]ļivo pozdrav-
ļen. I dobro je Marija v
plašć beli i črvļeni sebe supplied[oděla]

---

[Column: b] jere jest jeje dragi sin
vzivan bel i črvļen
v pěsneh Solomunih,
i tudje vsa jego muka
priravnava se k snopu
ili uzlu mirri, ki preb-
ivati ima meju prsi ļub-
ećej dušu. Vse muke Hrstove M-
arijasurpluse jest priležno sab-
rala i skozi žalovanj-
e žalosti stezala je ot
ńih snop mirri. I ta sno-
p jest mesto šćita meju pr-
si svojimi položila i
takim je oružjem protiv-
u našemu neprijateļu šći-
tila. V tom snopu mirr-
e vse běše nakup sve-
zano ča beše added on the right marginučińeno na muki jeje
sinu preslatkomu. Meč-
i, palice, kopja i ina o-
ružja s kimi ga jemahu,
světilniki goruće s k-
imi ga v vrti iskahu, t-
eškoća, bolizan, tug-
a, troje moļenje, pot kr-
vavi, anjelsko krěpļe-
nje, naroda na ń spravļe-
nje, a vsih jednim slovom [54v][Column: a]běše porazil, a vra-
tiv k ńim ih silu i d-
al se je jati, a poznan-
je znamenja , a zlo ļub-
ļenje, a lastivo Ijud-
ino pozdravļenje, otgo-
vorenje Hrstovo milosti-
vo, a okorno Hrstovo jetje,
a svezanja, a uha
ozdravļenja, a učen-
iki otběgnuti, svi-
t otbeženja ot svojego
dragoga Ivana, žid-
ovsko radovanje
i Ane uprašanje, pol-
ic ot slug biskupļi-
h, a umiļeno Hrstovo otg-
ovorenje, a troje Petrov-
o zatajenje, a jego obra-
ćenje, a mnogo sudac
pred kih je peļan i na ń
klevetano, Ana, Kaj-
apa, Irud, Puntansk-
i Pilat, stlp, šib-
e, biči, pļuvanje, trst,
konopi, križ, čavli,
kopji, kruna, mlat,
daska na koj běše ti-
tul, poličnice, za-

---

[Column: b] ušnice, pro^tivļenje, pošp-
otanje, posměvanje, za-
vezanje očiju, govorenje
ih: Proreci nam, Hrste!, riz ra-
zdělenje, vlasi na sukń-
i Irudove bele, peļ-
anje k stolu sudca,
umivanje ruk, purpirne
rizi, san ženi Pilat-
ove, pušćenje Varave ub-
ijice, kričanje i vapaļ
židovski, zopačenje: Pro-
pni ga, propni ga!, žeja Hrstova,
ocat v sasudě, oca-
t s žlčju i žlkčeni tr-
st spužvu i isop i v-
ino s miru, moļenje Hrstovo, v-
apaj, slzi, a razboj-
nika v milost prijatje,
slova Hrstova na križi, Iv-
ana i matere preporučenj-
e, ispušćenje duše Hrstove, ko-
pji Lonjina š ńega pr-
ozrenjem, izlitja krve
i vode, satnik sa sve-
dočastvom, tamnos-
t slnca, tresenje ze-
mļe, razdrtje opone,
razsedenje kamene, sha-[55r][Column: a]bļenje pupa k crikvi, otvor-
enje grobi a smrad, a gora
Kalvarije, 30 srebrenih p-
inez za ke je prodan, zau-
pvanje Ijudino da krvju Hrstovu
ni iskupļen. Timi i iněm-
i Hrstovimi mukami Marija s-
e je obgradila kako bojn-
ica naša, svrgla je naše-
ga neprijateļa i potlač-
ila. Tada se isplńev-
aše na ńej ukazanoga s-
jedinanje i proročastvo re-
čeno v Svetom pismi: Na
aspida i vasiliska
nastupiši ti, Marija,
i lava i zmija ti pot-
lačiš, to rekuć djavl-
a. A ti, djavle, budeš n-
enaviděti stupal-
a jeje ļudem škodeći, al-
i ona stare tvoju glavu
muku Hrstovu tebe premogući.

Jagel, žena Abněrova
probola je Sizara želez-
om i ubila batom v z-
atiļak. Kapitul 4 Kńig ijudějskih
To takoje Jagel, žena
Abněrova, běše zna-

---

[Column: b]menala, ka je Sizara v
zatiļak železom
probola. Sizara běše k-
nez nad vojsku kraļa
jabinskoga i trl jest sini izdrae-
lskije škodeći im i po-
silijući je svoju moćju.
A potom je bil probode-
n v zatiļak ot Jagel-
i, a ļudi su izdraelski bi-
li oslobojeni ot ńega
nemire. A takoje jest Mar-
ija oružjem križnim na-
šego neprijateļa podbila.

Kraļica Tam-
ar jest usikla glav-
u Tiru. Kapitul
Kraļica Tamar, ta je
takoje znamenal-
a Mariju, ka je okornoga T-
ira, ubijicu, usěknula
glavu, ki je toliko želi-
l člověčaskoga pogubļenja
da se ni mogal nasit-
iti člověčaske krvi. I vsim ot-
povidaše i vssupplied[a]kim kra-
ļem škojaše i nijednomu
člověku ni otpustil i kog-
a godje mogal jati, tog-[55v][Column: a]a je krv prolijal. Tad-
a ga je potlě jure kraļic-
a Tamar želějući ga je-
ti. I jamši ga usěknul-
a je glavu jego i naplnila je
kabal krve člověčaske i ńega g-
lavu je v tu krv vrgla g-
ovoreći: Na, napitaj se jure z-
adovoļe te krvi člověčaskije,
ku si tako vele želel
prolivati jere kada s-
i živ bil, nigdar se je
nasititi něsi moga-
l. Takoje djaval, ki je ot p-
očetka světa člověčaski vra-
ždenik bil i nigdare čl-
ověčaske pogibeļi ni se mo-
gal nasititi. Da k-
raļica nebeska skozi
muku sina svojego pre-
mogla je i va věčnu pogibeļ
ku on běše nam pripr[sic!] iavi-
l, toga je nasitila. O, b-
lagodětni Isushrste, sjedi-
naj nas tako tvoju pom-
oćju tako djavla premoć-
i da bismo zaslužil-
i va věki s tobu v tsupplied[v]ojej sl-
ave prebivati! Amen!

V prvom razdelu sliš-
asmo kako je djaval prem-
ožen. Potom slišimo kak-
o je člověk is pržuna tamnice
izveden. Na Veliki pet-
ak kada je Isushrst na križi s-
končal, tada je tudje
duša jego buduć s boža-
stvom sjedinana i v pr-
ed pakal jest vstupil-
a jere ni čekala do plne
noći kako niki mne, na alě
je tudje k utišenju uz-
nikov pospěšala. Za-
č ako bi ki danas svoga
prijateļa mogal van i
iz uze uzneti, i ne bi
ugodno da bi do tretog-
a dne čekal. A takoje Isush-
rst, ki je nasupplied[j]věrniji prijateļ
naš, ni nišće čekal, da t-
udje kako je svršil muku,
jest posětil svetih otac
v paklenom pržuni. A v
tom jest dan nam prikl-
ad ako hoćemo pomoći duš-
am naših starijih, [56r][Column: a]i prodlžujemo li mi s pomo-
ćju, to nam ni drago. Zač
toga oni čekaju s tešku t-
eškoću jere ih neizrečeni-
mi muče mukami. Niki sje-
dinavaju svojim prijat-
eļom 30 mis služit-
i, a to dobro jest, ali b-
i užitačnějše bilo d-
ušam da bi prvi dan te mi-
se bile svršene. Jere za 30
dni tamo čekati vel-
ě britko jest. A to ta-
ko budi razumeno d-
a bi o vasživih bil-
o spomoženje dušam. K-
ada je tako da im mi ž-
ivi moremo pomoći, i
zato spěšimo ča na-
jbrže moremo ńim pom-
agati s prgatorije jer-
e s pospehivanjem
Isuhrstovim běše obeseļen-
ja duše. Isuhrst ni tudje v t-
a dan svete otce, da tam-
o je š ńimi buduć i svoji-
m jeje slatkim prebiv-
anjem obveselil. Na
v neděļu o pol noći

---

[Column: b]
kada ot mrtvih vsta-
l, tada je ispeļal v-
an ot oblasti djavļe
i oslobodil je.

Sini
Izdraelovi, ki su ispeļani i-
z Jejupta Mojsějem
To takoje oslobojenje
djavalsko rečeno bi-
lo nigda znamenano na
porabošćenji jejuptajskom.
Sinove Izdraelovi běhu v-
elě stisnuti teško-
tu ot paraona
i k Gospodinu su va-
pili s plačem za s-
voje oslobojenje. I smilo-
vav se nad ńimi Gospodin i
javil se je Mojseju v kupi-
ne gorimi i plnim ogńem,
ali li je cela ostal-
a i zelena. I poslal je
Gospodin Mojsěja k parao-
nu i skozi jego jest uči-
nil sinom izdraelskim os-
lobojenje ot ńih svezanja.
A takoje člověčaski rod bě-
še va jetji kneza tamno-
stnoga i k Gospodinu Bogu za
svoje otkupļenje velě
cviļaše reki: Bože, k pomoć-[56v][Column: a]i mně pospěši se! Gospodi, pre-
kloni nebesa tvoja i sn-
idi i oslobodi nas.
Zač jesmo ubozi i nem-
oćni i nišće ne imamo čim
bismo se opravili i o-
slobodili. I spust-
i ruku tvoju s viso-
kosti skozi ku bismo
oslobojeni bili. Pošļ-
i jaganca svojego, koga
obětem smiren budu
s tobu. Pošļi svitl-
ost tvoju da bi tame ot
mene ottagnane bile. P-
ošļi pravdu tvoju da
bi bili obrěteni věr-
ni proroci tvoji. Timi i
iněmi običaji vapija-
še člověk k Bogu, a Gospodin se n-
ad ńim smilovav i je-
st jego tim običajem
oslobodil. Sašad
v kupinu gorimu bez
uraženja, to jest v Dě-
vu Mariju bez skrušen-
ja čistoti jeje. I Gospodin [sic!] sje
porazil paraona i
vse ļudi jego i sini I-

---

[Column: b]zdraelove je vpeļal v zem-
ļu tekuću mlěkom i m-
edom. A takoje je Isushrst pora-
zil djavla i vas jego z-
bor i ispeļal jest is pakl-
a van svete otce k věčno-
mu nasićenju. I tu jesu
pitěni mlěkom, to re-
kuć slatkim obzrěn-
jem člověčaskim, suć Bog, i med-
om, to rekuć nad med t-
ekući opatrenjem božas-
tvenim. I Gospodin hoteći ž-
idove osloboditi, ra-
čil se je raspeti.

Gospodin
je izbavil Avrama ot o-
gńa haldějskago. Kapitul 11 Kńig Jezena
To takoje oslobojenje č-
lověčaskoje Bog jest sjedinal
kada je Avrama patri-
jarhu ot ogńa haldějskog-
a oslobodil. Jere Hal-
dej Ur, to rekuć ogań
čašćahu mesto Boga. I ka-
da Avram po ńih voļ-
i ni hotel stvoriti,
tada su ga va ogań
vrgli. Nada Bog pravi, [57r][Column: a] koga je on častil, komu
se je molil, ki ga milo-
srdno izbavil ot tog-
a ogńa. I tako kako je A-
vrama shranil bez z-
gorenja, a takoje jest s-
hranil i svete otce bez v-
sakih muk. I kako je Gospodin izba-
viteļ Avrama ot saž-
ganja tre ga je učinil
otca mnogih narod, ta-
koje jest Isushrst svete otce i-
spred pakla ispeļa-
v i ka anjelskim za-
stupom pridružil.

Kako je Gospodin izbavil
Lota ot podvraćenja s-
odomskoga. Kapitul 19 v Kńigah Jezena
To takoje oslobojenje
člověčasko jest znamena-
l Bog kada je Lota s čel-
adju ot podvraćenj-
a sego sodomskago os-
lobodil. Sodomski
ļudi bili su razvě
li oni dobri ot zlago i-
zbavļeni, da zali su
ogńem i sumporom bi-

---

[Column: b]li zgoreli izginu-
li. A takoje jest Isushrst
razvě li dobre spre-
d pakla iskupiv i-
zbavil, na is pakl-
a pogibeļnih ni nijed-
noga izbavil. A z-
ato tada nijedan ne
reci da bi Bog pakal ra-
zbil, toga nigdore
ne veruj jere zaisti
ni razbijen. Na vsi ti
ki su tamo vašli
ot početka sega světa,
ti nisu nigdare iž ńeg-
a izneti. Dapače, bez
konca va věki v ńem bu-
du prebivati. O, drag-
i Gospodine, rači nas toga
pakla izbaviti i v
tom životě rači nas
očistiti milosrd-
no! I kaštigati ovdi
nas, muči ovdi nas, k-
aštigaj ovdi, rani n-
am davaj, li věčne k-
aštige nas izbavi,
zač koga ti ļubiš,
toga kaštigaš. I z-[57v][Column: a] ato te prosim za muk-
u tvoju, milostivi Gospodi-
ne, rači nas tako ļu-
biti. Lipļe nam jes-
t s protivnostju k tebi
priti neže skozě vrěme-
nno prospěšanstvo va věčnoj
pogibeļi biti. Ako bismo
bili tebě nepokorni, v
tvojem kaštiganji, v tom
nas ne poslušaj. Ali h-
otejmo ali ne hotejmo
vazda našu misal sp-
asi kaštiganjem. Krhci je-
smo i bezvratni, ne moremo
trpěti, na ti, premi^lostivi
Isuhrste, rači nam v tvojem p-
okoji otpustiti. Znam-
enajmo paki da je Gospodin
zapovidal Lotu i jeg-
o čeļadi na goru ziti
i da bi se nazad zase
neogledal, ni jego čeļad,
na da bi mislili na sv-
oj put. A takoje člověk jest
koga je Gospodin iznel van
o[t] grihov skozi jego po-
kajanje, nima se vaspet
ogledati skozi razko-

---

[Column: b] ši na svoje grěhi kih se je
bil pokoril, na ima v č-
istoći se držati i tako
ot jedne čistoći na drugu
stupati vzgoru i na zad-
ovoļe učińenja pokore i na
dobra dela misliti. Ž-
ena Lotova ogledavši
se nazzad i tudje se o-
kamenila tre je tako osta-
la v pustińi, kadi ju zv-
ir i dobitak [sic!] žliže . A ta-
koje člověk skozi ogledanje
i naslajenje raškoši tre t-
ako kako kamen ottvrdne i
ot goved paklenih bude
lizan i okoševan. I za-
to na goru čistoće vsha-
jajmo k našemu spasenju i ne
ogledajmo se nazzad s-
kozi povraćenje k grihom.
O dragi Isuhrste, nauči nas
na tu goru vshajati i neb-
eske riči tako ļubiti d-
a bismo na tvojej svetoj v-
isini, to rekuć na tvoju
goru vziti i s tobu pr-
ebivati! Amen!

[58r][Column: a]V prvom razdelu sliš-
asmo o člověčaskom iskup-
ļenji izbavļenji. A potom
slišimo o slavnom vskr-
ěšenji Isushrstovi. Viděti nam
jest da grob Božji bil jes-
t issečen v kamene i vid-
ěti je da jesta kako dvi kom-
ori mali. I najprija kada
člověk tamo pride, tada najd-
e jednu malu komoru, ka je iz-
sičena v stanovući kami-
ki, ne v zemļu, na na zemļ-
u i jest sedam ili osam n-
og tako dlgo i tako ši-
roko, a visoko kako more člověk
ruku vzsupplied[d]vignuv taknut-
i. Tada pak s te iste ko-
mori gredu va jednu drug-
u komorice kaj tolikaja b-
iti more i tako dlga i
široka i visoka, i kada člověk
va ńu vnide malimi d-
varci, tada na desnoj
uzri to mesto, kadi je b-
ilo položeno telo Božje.
I tu je kako daska kamenna,
ka je široka v tri noge a dlg-

---

[Column: b]a je surplusa dlga je prik vse te
komorice, a visoka jest n-
a pol drugu nogu tre ni
izdlbina. Jere je na ńej bil-
o položeno telo Isushrstovo.
Niki putnici tu dask-
u kalěnastu naziva-
ju grobom Božjim da ži^dov-
e nazivaju ta kamik s-
a oběma komoroma grob
Isushrstov. Jere bihu grobi ve-
likim kamikom zava-
lili i ih pečati za-
znamenali i zapeča-
tili. Jere kada naš Isushrst
bil shrańen, tada su
židove svoje pečati
klali na grobi tako z-
namenali da bi tela
je jego nigdore ne mogal
ukrasti. I vrh vsega
toga jesu najeli sol-
date ļudi pogansk-
ih za plaću da bi
groba strgli i okolě
ga obtekli. Na Isushrst je-
st skozi zatvore-
ne dvare izšal bez [58v][Column: a] smršenja pečat za-
č je kamen projelo bilo
to slavno Isushrstovo tel-
o. A potom je jure anjel
prošal v podobstvi
člověčastva, ki je otvalil ot
groba kamen. I kada s-
u toga ti stražane
gledali, tada su uz-
reli ih lica kako ml-
nje i svite ih bele ka-
ko i sněg, a zemļa se
tresla. A ti straž-
ane se prestrašivše i p-
ali su na zemļu kako m-
rtvi. I kada se jure bil-
i opametili, tada
su šli k židovom t-
re im vse bihu povid-
ali kako bihu videli.
A židove stvori-
vše svet meju sobu
i daše mnoge dinare
da bi proglasili ot Hrsta
lažnu rič da bi go-
vorili da kada su
oni spali, tada su
prišli jego učenici i u-
krali su telo jego. I t-

---

[Column: b]o je tako ot židov i ot ti-
h stražan meju imi d-
ari do danas proglašeno.

Kako je Samson bil
vzel vrata gradska vsa. Kapitul 16 v Kńig-
ah ijudějskih
Znamenajmo paki d-
a Isushrstovo slavno v-
skrěšenje bilo je nigd-
a znamenano skozi pr-
esupplied[mo]ćnoga Samsona. Sams-
on bil jest všal v g-
rad svojih neprijateļ
i onu noć jest v ńem os-
tal pospal, a neprij-
ateļi jego zatvorili
bihu vrata gradska
hoteći jego zjutra ubi-
ti. A Samson o pol no-
ći ot sna se vstal t-
re zel vsa vrata i s-
vratnicu. A takoje jest
Isushrst v grad svojih
neprijateļ, to rekuć v
paklene strane, svoju
moć všal jest i ta-
mo je do pol noći ned-
ělnoga dne prebival. [59r][Column: a]A opol noći skrušiv pak-
al, tada se je duša jego s-
lavna v telo vratil-
a i tada mnoga tela svet-
ih sa Isuhrstom jesu vstal-
a, na v ta dan se jesu gro-
bi otvorili. Hrst prvěnac na-
jprvo vstal jest ot mrtv-
ih, a potlě su jure paki
telesa svetih vstali
š ńimi. I ti su takoje n[sic!] eaa nebesa
š ńimi vzašli s Isuhrstom i
nima biti tomu věrova-
no ki bi govorili da bi i-
sti vaspet pomrli.

Kako je Ijuna po tretom dne-
vi živ izšal is črěv-
a kitova. Kapitul prvi Kńig Ijuna
Vskrěšenje běše zna-
menal skozi Ijunu proroka, ki
je bil v črěvě kitove
hrańen 3 dni živ. Ijuna
běše v plavi i nesal se
na vlnah vaļajuć i da
se vsi bojahu pogubļe-
nja. Tada je reče Ijuna mor-
narom: Vrzite me v more
da bi prestal ta vetar

---

[Column: b]i bura morska. I kada ga
vrgoše, tudje ga požr-
e riba kit, a v tretji ga
dan ispusti živa na
zemļu. Skozi strašno
more sa svit znamen-
ava na kome nigda člověk t-
rpel strah věčne se
mrti. Da Isuhrst račil jes-
t dobrovoļno na križ-
i umrěti da bi člověk uš-
al věčne semrti. I Bog
Otac jest jego cela za-
hranil i v tretji dan jes-
t jego ot mrtvih vskrě-
sil.

Kamik koga su
bili meštri zaglavili, t-
a se [sic!] oprigoda biti v kant-
un zidni
I takoje to vskrěšenj-
e našego Spasiteļa
jure běše rečeno skozi
on zavrženi, koga dela-
hu va vrime cesara Solomu-
na. Kada hram Bogu dela-
hu, i běše se prigodalo d-
a běše se našal tu je-
dan kamik čudnovat.
Tada ga ti meštri v-[59v][Column: a]zamše k zidanju grada ho-
teć priložiti tre mu
ne mogoše mesta najt-
i nigdire kako bi prist-
al. I to se kušavše
dovoļe krat s velik-
im trudom. I ne more bit-
i zač nigdi běše preve-
le tlst, a nigdi predl-
g, added on the left margina nigdi prekratak, pretanak.
I zato se raz[sic!] dsivše
ti meštri i zavrgoše g-
a i tako ta kamen nepri-
pravni i zavrženi vsi
nazivahu. I ka^da bi svrš-
en ta dom Bogu, tada t-
a isti kamik primiri
se da bi kanntuni il-
i uglni, ki oba zida v-
eže i drži i ńime vse
svršeno imelo biti. I
tu mu se ti meštri v-
elě počudiše. Tada
ta koga bihu zavrgli,
da se najde tako lag-
odan i tako podoban
i vele gotov ka kantu-
nomu kamiku. I tomu
tako velikomu čud-

---

[Column: b]u ne mogući se načudi-
ti i rekoše da to ima bi-
ti nika velika rič. A t-
o se je skazovalo da bě-
še Isushrst ta kamik zavrž-
eni i poniženi skozi o-
kornu muku. Na paki uč-
ińen jest kamen crikve
uglni kantunni
o svojem slavnom vs-
krěšenji. I tada se je is-
plnilo proročastvo v-
elikoga proroka: Kamen jego
že ne vrědu zijućej sa b^si
v glavu uglu, o Gospoda b^si si-
je i jest divan va oči-
ju našeju. I zato to proroč-
astvo vspěva se v dan v-
skrěšenja Božja. Jere ta
kamik jest svezal
dva zida navkup v jed-
no jere jest ot ļudi žido-
vskih i ot poganskih
Isushrst crikav sazdal
i va ta zid klal v-
lašću svoju krv mest-
o japna, a mesto kamen-
e jest klal svoje presvet-
oje telo. O, dobri Isushrste, daj double writingnam[60r][Column: a]nam da bismo v tvojej crk-
vi tako živili da b-
ismo v tvojem hrami nebe-
skom s tobu vazda pre-
bivali! Amen!